Vir slike

Spoštovani,

prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, s katerim izražate svoje nestrinjanje s tem, da so stroški nakupa nalepke za prepoved odlaganja reklamnih sporočil v poštni nabiralnik (predalčnik), na strani tistega, ki ne želi prejemati reklamne pošte.

Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2) v 45. členu določa, da lahko uporabnik poštnih storitev prepove dostavljanje nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v svoj predalčnik, tako da nanj nalepi nalepko, ki jo izda agencija (Agencija za pošto in elektronske komunikacije, APEK o.a.). V tretjem odstavku istega člena zakon določa izjeme za pošiljke (časopisi, revije, uradna glasila občin, vabila ustanov, politična propagandna sporočila med volilno kampanjo, nenaslovljene pošiljke z informativno, izobraževalno ali humanitarno vsebino), ki se kljub nalepki lahko dostavijo v predalčnik. Vendar pa te izjeme ne veljajo, če so v takšne uredniško oblikovane vsebine vložene tudi reklame.

Vir slike

Spoštovani,

Na vas se obračam sedaj kot sem se pred tremi tedni z istim vprašanjem, iniciativo in seveda z največjo ponižnostjo še enkrat, vendar sedaj to počnem z malo več »profesionalizma« v katerem je malček več upanja, da bom vendarle dobil odgovor s strani tako pomembne inštitucije koz je vaša.  Zanima me namreč zakaj ima gospodarstvo v naši družbi pravico pred človekom, ki je vendarle prvinska celica in katere interese bi moral zastopati inštitut varuha človekovih pravic pred gospodarstvom, razen v primeru če je to nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi kot sledi iz 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Za kaj se namreč gre…

Vsak posameznik živi v svojem svetu, v svetu svojih lastnih podob. Večkrat so te podobe le utvare, ki peljejo našo pozornost stran od tistega, kar je važno za nas in za naš razvoj, kajti vse kar je sproducirano, je sproducirano zato, da nam je lažje na naši poti raziskovanja svoje lastne resničnosti. A vendar, kaj pa je ta lastna resničnost?

Vsak od nas je prišel sem, na Zemljo, z drugačnim razlogom. Razrešit smo prišli energije v katere smo se zaciklali, ko smo hoteli odkriti kdo pravzaprav smo. In prav je tako, kajti ko smo to naredili, nam je pravzaprav to dejanje omogočilo, da začnemo definirati sami sebe, kajti prej, ko smo samo bili v nevtralnem stanju, se nismo vedeli definirati. Preprosto smo le bili nevtralno stanje, brez vseh občutkov, čustev in vsega ostalega.

Vedno, ko začnemo verjeti komurkoli iz kakršnega koli razloga izgubljamo svojo moč. Na svetu smo zato, da ga raziščemo skozi svojo lastno moč, svojo lastno zaznavo in ne zato, da povzemamo vtise drugih o svetu. Vse kar se dogaja znotraj njihovega lastnega sveta je njihova resnica, kot je to kar se dogaja znotraj našega, naša lastna in vedno, čisto vedno, ko se podajamo raziskovat svet drugih iz razloga, da bi jim sledili v njihovih prepričanjih izgubljamo občutek za lastno zaznavo in vero v sebe.

Dobesedno. Na energetskem nivoju, na nivoju duše ali če želite na nivoju vibracije smo eno. To dokazuje tudi kvantna fizika, ki govori o tem, da smo vsi sestavljeni iz vibracije, da je vse kar zaznavamo iz hitro vibrirajoče energije, kar se potem pojavlja v našem umu, ki iz nje naredi predstavo kaj to je. In torej, če smo na najfinejšem nivoju obstoja vsi eno in isto, torej tudi vsi na najfinejšem nivoju zaznavamo vse.

O najfinejšem nivoju govorim, ko govorim o sestavnih delih in gradnikih, vsega kar obstaja. Torej o tistem kar je pred kvarki, atomi, molekulami, fotoni ipd., o tistem, kar sestavlja to o čemer povprečen človek lahko ima predstavo. Vse ostalo pa je delo znanosti, ki se ukvarja s teoretičnimi in teoretično-praktičnimi idejami o obstoju vsega.