Naša čustvena stabilnost je odvisna od vzdrževanja naših čustev... Pa res? A se v življenju gre zares za to, da držimo, da zadržujemo naša čustva ali pa se gre za nekaj povsem drugega? Kajti, ko držimo, zadržujemo neko čustvo, smo nejgov ujetnik in se moramo ukvarjati s tem, da ga ne izpustimo iz zapora, kjer nam daje občutek, da je tako in tako in nič drugače.

Ljudje se radi počutimo ljubljene, cenjene in to v čim več aspektih življenja. Če do tega ne pride, ko to najbolj pričakujemo, se nam začne podoba o življenju in o tem, kar v njem počnemo krhati. V sebi začnemo gomiliti gnev, bes, jezo in prej ali pozneje nastopi čas, da le-ta vznikne na plano in se

Le stabilen človek je tisti, ki lahko zagotavlja stabilne rezultate. Kajti, če človek, tisti, ki ustvarja rezultate, ni stabilen, potem se to, kar se ustvari bodisi tako ali čez nekaj časa začne krhati, rušiti. In to ni to, kar si želimo, ali?