Vsak ima znotraj sebe svetlobo. Vendar pa je odvisno od nas, če jo vidimo ali ne. Kako? Več se namreč ukvarjamo s procesi mišljenja, čustvovanja, čutenja, idej ipd., manj imamo pozornosti oz. manj dovoljujemo, da pride skozi svetloba, ki bi jo naj opazovali.
Svetloba, ki bi jo naj opazovali?
Seveda. Znotraj nas sta dve svetlobi.
Svetloba uma, ki je pravzaprav odreflektirana zavest in svetloba zavesti.
Odreflektirana zavest pomeni, da se svetloba zavesti odbija od misli, čustev, občutkov, idej, konceptov in zato nekaj, ali pa veliko svoje živosti izgubi pri procesu odbijanja. Podobno kot luna, ki odseva svetlobo sonca in ko je noč, ne more osvetljevati poti tistih, ki se gibljejo po mesečni svetlobi.
No, lahko jo. A takrat ne vidimo razločno, kar se dogaja tudi, če nismo v popolnosti neposredno povezani z višji zavestjo.
In kaj je višja zavest?