Vir slike

Vsaka zloraba se imenuje zloraba, ker se gre za kršenje tega, kar se rabi. Na to, kar se rabi, uporablja, se vrže zlo, torej nekaj, kar ni dobro. 

Vsak človek ima znotraj sebe zametke dobrega in slabega in vsakega od nas vodi naša vrojena narava. Ravno ta je tista, ki krmili naša življenja. 

Je vedra, je divja. Je ranljiva in je igriva. Neguje in poškoduje. Je dobro namerna in je slabo namerna.

Človeška bitja imamo um, s katerim lahko nadziramo svoje podzavestne impulze. A še preden jih lahko dobimo v celoti pod nadzor, je potrebno v celoti jih prepoznati.

Človeška narava, je narava bojevnika. Ves čas se bojuje, sam s sabo, s svojimi vrojenimi tendencami, ki mu govorijo, kaj naj počne, kako naj se vede. In večino časa, so le-ta v popolnosti usklajene s tem, kar človek čuti, da je.

Vir slike

Vse kar je nastalo, je nastalo iz čiste zavesti. V tem svetu imajo možnost kreiranja višje razvita duhovna bijta. In med njih spada tudi človek, ki s svojim odnosom do duhovnega polje lahko ustvarja in uničuje.

Polje kreacije se uči ravno skozi to. Med tem, ko se valovi zavesti dvigujejo in spuščajo, ustvarjajo in uničujejo. In med tem, ko ocean zavesti valuje, brusi, se zaletava ob skale in kamenje, ki se nahajjo v njem, ruši obale, jih preoblikuje. A nikoli nasilno. 

To počne kot voda.. Počasi, potrpežljivo, dokler se ne zbrusi do konca in odpade. In ko odpade, ocean valuje brez ovir, brez postanka. Le valuje.

In namen zavesti je ravno to, da valuje. Svobodno in neobremenjeno. Ravna se po vetru, po plimi in oseki.

Vir slike

Najprej kar moramo razumeti, je to, da ima vsak človek svoje duhovno polje in osebnost. Duhovno polje obstaja neodvisno od osebnosti, osebnost pa je nekaj, kar je sestavljeno iz preteklih tendenc, ki so shranjene, zakrčene v telesni fiziologiji, ki preprečujejo, da bi se dušni izraz v popolnosti izrazil.

Osebnost je torej neke vrste filter, ki preprečuje, da bi se duša kot taka v popolnosti izrazila in živela svoj namen. Skozi njo vedno teče dušni tok, vedno. Je pa njegova širina, gostota, hitrost ipd. odvisna od tega, kar pač osebnost dovoli,  da pride skozi.

Na Zemljo se nismo prišli samo igrat in izkušat svoje darove. Še pred tem, kot jih lahko v popolnosti izkusimo, moramo iti preko mnogih preizkušenj, ki bodo pripeljale do tega, da se bodo ti darovi v popolnosti izrazili. Vse dokler se pa še ne, pa mora vsak odigrati svojo vlogo v veliki kozmični drami z namenom, da odkrije in razkrije znotraj sebe to, kar se v resnici sveti.

Vir slike

Proces na delavnici Jedrne celične preobrazbe je usmerjen na delo z vsem kar smo, torej s svojim višjih jazom, naravo, prijatelji, znanci… Delavnica se imenuje delavnica iz tega razloga, ker skozi delo, ki ga opravljamo na njej, komuniciramo, zdravimo, razvijamo, postajamo boljši.

Človek lahko postane več samo tako, da več sebe prepozna in prav to mi na delavnici počnemo, raziskujemo dele sebe, drugih, narave in med tem, ko to počnemo, postajamo vedno večji, širši. Življenje začenjamo razumeti globlje in globalnejše, začnemo se zlivati z njim na nivojih za katere prej sploh nismo vedeli, da obstajajo.

Na ta način pridejo iz naših najglobljih globin naši darovi, ki nam pomagajo na še bolj učinkovit in globalnejši način komunicirati s sabo. Pridite kdaj, obiščite nas. Poiščite globlje dele sebe, postanite več. In ne pozabite, ne gre se samo za zdravljenje tega, kar potrebujete v tem trenutku!

Vir slike

Narava procesov je trajanje, a ker sami v sebi še niso zadovoljni, je njihova narava tudi dopuščanje. Dopuščanje je ena največjih vrlin stvarstva, ki dovoli posamezniku, njegovemu procesu, procesu narave, viharju ipd., da se razvije do konca.

Vsak proces je popoln sam v sebi, ne glede na to, kako se odvija. In njegova narava, je narava razvijanja. Ko proces pride do konca, postane prazen in s to svojo praznostjo lahko oblikuje nov proces, če želi.

Vsak proces ima svoj začetek in konec. Začne se, ker nekaj, kljub temu, da je popolno, hoče dvigniti na višji, na novi nivo harmonije. In med njegovim potekom, se to dogaja.

Jezen človek, ki je popoln sam po sebi, vstopi v proces, da se njegova notranja harmonija dvigne na nov nivo harmoničnosti. Med tem potekom, med potekom procesa, se le ta brusi in pili in na koncu, kot je zelo slikovito povedal znani sufijski pesnik Kahlil Gibran, te proces sam križa, potem te pa pošlje nazaj v življenje, da to kar se je razvilo, da učiš naprej.

Vir slike

Jutro je del dneva, ko se človek ponovno uteleša v svojo energijo. In če ta prehod ni usklajen s tem, kar človek je, se lahko utelešanje dneva prekine, včasih bolj grobo, včasih manj grobo. To, na kak način se bo dan utelesil v nas je vsekakor odvisno od obremenjenosti z miselnim in čustvenim tokom ponoči, še posebno zjutraj, med dnevom in čez vse svoje življenje.

Ljudje smo dandanes vajeni, da je pred nami dan zato, da ga izkoristimo zase. Vendar pa to ni vedno čisto jasno, kaj to pomeni. Velika večina ljudi slepo prevzame navade drugih in se zakoplje v delo in prosti čas. A sem, na Zemljo nismo prišli zaradi tega, da se utrujamo miselno, umsko, čustveno, mentalno.

Človek se vsak dan uteleša na Zemlji samo z enim razlogom, vsi ostali pa sledijo temu, pa hočete videti ali ne. In tega še posebej dobro poznajo nekateri ljudje, ki so v življenju prepoznali svojo pravo bit, ali vsaj njen del, ki jih nagovarja, še posebej, ko so starejši.