Vir slike

So empati nekdo, kar opisuje moderna psihologija, ali je na tem kaj več, kot si sploh lahko o tem predstavlja znanost?

Empat je oseba, ki ni samo empatičen, ker empatičnost pomeni, da se lahko postaviš v čevlje drugega, ga poizkušaš z umom razumeti, razumeti njegova čustva in dejanja. Ne, empat je nekdo, ki drugega dobesedno živi. Čuti čustva od nekoga drugega, kot da bi to bil on, čuti njegove potrebe, namene, kot da bi bile njegove lastne.

Postavljati se v čevlje empata, med tem, ko to nisi, je podobno, kot govoriti o oblaku, med tem, ko nimaš nobene predstave, kako to je. Lahko ga sicer opišeš, si predstavljaš njegove izkušnje, vendar pa, da bi v resničnosti doživel to, kar doživlja on, tega pa ne moreš.

Na svetu je večino krat tako, še posebej to počne objektivna znanost, ki sili ljudem, da svoje subjektivne izkušnje podrejajo temu, kar je objektivno.

Vir slike

Zgodilo se mi je že drugič. Verjetno je bilo tega več krat, a takrat nisem tega zavedel, vsaj ne tako zavestno, kot sedaj. Začutil sem, da se moram opravičiti, pa nisem bil čisto prepričan, če je to moj občutek oz. vsaj ne ta, ki je poravnan z mano.

Včeraj sem namreč doživel, da me je nekdo obtožil za nekaj, za kar sploh nisem vedel, da sem naredil oz. sem samo posredoval podatke, ki sem jih prejel, naprej. Res nisem vedel, da bodo ti podatki morda nekoga poškodovali. In zgodba ni bila moja, saj so na mene sprojicirali oz. so hoteli sprojicirati bolečino, ki sploh ni bila moja.

Kako je to sploh mogoče?

Vir slike

Ljudje projiciramo tako in drugače. Nekatere ljudi vidimo dobre in o njih govorim, jih čislamo, druge spet slabe in tudi tam jih blatimo, črnimo, ogovarjamo. Vse to pa ustvarja napetosti v polju.

Še več, te napetosti ali valovi so umerjeni napram tisti osebi, ki so ji namenjeni. Ti valovi so sicer naši individualni, vendar pa presegajo samo naše individualno polje zavesti.

V trenutku, namreč, ko pomislimo o nečem izven nas, vključimo tudi tisto in vse kae je s tistim povezano v našo projekcijo.
Tisto namreč, o čem premišljujemo ima še pripeto mnogo misli, idej, zamisli, pesmi, občutkov, čustev. In vse to, ko premišljujemo o tem, je del te slike.

Vir slike

Empati čutijo čustva drugih znotraj sebe, kot svoja lastna, torej v čustvih ne v umu kot misel. Možnost tega je lahko samo ena, namreč ta, da so v smislu kvantne prepletenosti povezani s čustvom nekoga drugega. Ne sicer vedno, a ko se to zgodi, je to, to.

Biti kvantno prepleten v fiziki pomeni, kvantno prepleten in superpoziciji z delcem, ki je oddaljen, kar enostavno pomeni, da imata oba delca iste lastnosti. Pa jih imata res, ali empati samo čitijo, da so povezani, kvaliteta tega, kar čutijo pa je samo odvisna od  tega, koliko prečiščeno zavest imajo?

Mi vsi, človeška rasa, smo kvantni računalniki, vsak posebej jin vsi skupaj. Vsak posebej iz razloga, ker imamo vsi to čudovito lastnost, kot emapti, pri empatih je le zavest bolj prečiščena na delu zaznavanja občutkov, čustev, misli ipd. drugih ljudi. Kot človeška rasa pa, ker smo vsi priklopljeni na občutek Jaz sem, ki je enak znotraj vseh, vendar pa se izraža drugače, ker ima vsak drugače ščiščen kanal in je stabilnost in moč njegove povezave s tem občutkom drugačna.

Vir slike

»Svobodna volja se razvije proporcionalno s tem, ko duh pridobi zavest o sebi. Svoboda ne bo obstaja za duha, če je bila njegova izbira ponujena kot vzrok, ki je neodvisen od njegove volje. Vzrok, ki določa njegovo izbiro ni v njem, temveč je zunaj njega, v izbirah, ki jih prostovoljno prinaša v krepost svobode svoje volje. Izbira je tista, ki predstavlja netivo veličine padca človeka in izvornega greha. Nekateri duhovi so podlegli skušnjavi, drugi niso.«

Pripis prevajalca:

Ljudje nismo telo, smo duh, ki je inkarniran v telo. Vsi pred tem, kot naselimo telo, naseljujemo duhovni svet kot duhovi. Vsi duhovi so na evolucijski poti naprem popolnosti. Na tej poti duhovi tudi razvijajo svobodno voljo in v skladu s tem se tudi odločamo, tako izven kot v telesu. Svobodna volja je odvisna od samo zavedanja. Več zavvesti o sebi človek ima, več svobodne volje ima.

Vir slike

Prebujenje je nekaj kar prihaja iz nivoja, ki ga ni in tudi zgodi se tam. Vsak se prebudi tja in šele ko je tam, ve, kaj za njega pomeni prebujenje. Govoriti o prebujenju vnaprej, ali ker je nekdo doživel vpogled skozi sence neresnice, še ne pomeni, da je to prebujenje. Prebujenje je prebujenje in pomeni, da vstaneš na čisto nov nivo, ne na nek del resnice, ki mogoče niti to ni.

Da bi človek lahko vstal, mora za sabo spustit tiste dele sebe, ki ga držijo nazaj, saj se z bremeni ne more dvigniti tja, kamor bi se lahko. Klicanje nečesa v svoje življenje samo zato, ker nekdo misli, da je to to, še ne pomeni, da je to to.