Vir slike

V svetu kjer smo, vlada dvojnost. In tako kot imamo resnično znanje, poznamo tudi znanje, ki je resničnemu nasprotno, torej neresnično. A zakaj se pravzaprav gre? Eno nam govori o našem bitju in o nas samih, drugo pa o tem, kar mi nismo. In pogostokrat se to meša, ker smo preveč indentificirani s tem, kar se nam zdi očitno.

Ljudje jemljemo »zdravo za dano« sebe. Mislimo, da smo mi to, kar čutimo, kar mislimo, čustvujemo, kar doživljamo. Pa smo res?

O tem kdo je naše bitje ne moremo razpravljati v gostilni, niti na tržnici, čeprav so tudi ta mesta primerna za neke debate. Ne, to je prostor, ki ga lahko najdemo samo mi sami. Gre se pravzaprav za našo individualno izkušnjo biti.

Vir slike

Vsi to počnemo. Zrcalimo. Razlika je samo v tem, da smo eni bolj občutljivi, drugi manj. In pri tem se pojavi težava, saj ne moremo razumeti drugega, ker je naša izkušnja, naša unikatna in nikoli se ne poizkušamo vživeti v to kar je izkušnja drugega. To ali se zgodi spontano, ali pa ne, vendar pa je ravno ta izkušnja drugega odgovorna za to, da lahko razumemo, kaj se pravzaprav dogaja.

Kako bi naj človek razumel drugega človeka, če ravno ne preko zrcaljenja tega, kar drugi doživlja? Vsi mi smo bitja dvojnosti in prav to kar se dogaja v drugem, se dogaja tudi v nas. Razlika med nami je samo v tem, če si dovolimo drugega začutiti ali pa je naš fokus popolnoma druge.

Ljudje smo raznovrstni, saj smo prišli na ta planet izkusit vsaj svojo lastno izkušnjo, a če ne vidimo, da čutimo drug drugega, da preživljamo izkušnje drugih ljudi. Vsak od nas ima namreč sposobnost zrcaljenja, kar je pokazala tudi nevrologija in nevrokognicija, saj so odkrili znotraj nas nevrone, ki so odgovorni za zrcaljenje tega, kar je drug človek.

Vir slike

V možganih in še povsod drugje, smo prepredeni tudi z zrcalnimi nevroni, ne samo z nevroni, ki prenašajo elektriko skozi organizem. Ti so odgovorni, da prevzamejo lastno iz okolice, in jih prenesejo v našo notranjost. To sedaj že ni več velika znanost, saj je prešlo iz znanstvenih krogov en nivo nižje, torej v splošno znanje množic. Vendar pa se tu ne konča.

Signal je namreč zaznan, se pretvori v električni impulz in potem kot električni impulz potuje. A kam pravzaprav, če električni impulzi nimajo nekih lastnosti. Znanost pravi, da v možgane, kar vsekakor drži, vendar pa kaj se z njimi tam dogaja?

No tega nihče, vsaj iz znanstvenih krogov, ne ve. Za njih je to kar dojemamo kot um nekaj, kar je tudi rezultat biološkega procesa, torej nekaj, kar seva iz naših možganov in potem tudi to zaznavamo kot subtilnejši svet misli, občutkov, idej, zamisli, čustev. Pa je temu res tako?

Vir slike

Ta svet je, svet kvalitet. Seveda, ko govorimo o vidnem svetu, kajti vse kar vidimo znotraj nas prebudi neke kvalitete, lastnosti s kvalitetami. Pa jih za namen tega članka poimenujmo samo kvalitete.

Kvalitete se nekaj kar se nam pojavlja v naši zaznavi, kot kvaliteta razmišljanja, čutenja, čustvovanja, pomnjenja ipd. Vsekakor so te pripete k predmetom, k telesom, k gibanju, premikanju, vendar, če odvzamemo vse te predmete, telesa, gibanje in premikanje, torej, če jih ni v naši zaznavi, imamo v umu še vedno odtis, ki ko se zloži postane popolna kopija tega, kakršna je bila kvaliteta izvornega predmeta, čustva, gibanja ipd.

Za mnogo ljudi ni pomembno, da se lahko spomnijo ali v popolnosti ali v popolnosti sestavijo kvaliteto tistega, kar imajo v spominu.

Vir slike

Je že res, da smo na nekem nivoju telo, še posebej takrat, ko v telesu čutimo svoje misli, občutek, čustva. Vendar pa, če pogledamo globlje, se tisti, ki s ukvarjamo z raznimi meditativni praksami, bodisi pasivnimi ali aktivnimi, kar hitro zavedamo, da onstran tega obstaja še nekaj več.

Vsekakor smo to kar mislimo, da smo, saj naše misli fokusirajo energijo v tisti del, kjer se nam maya ali iluzija prikaže kot tisto, kar mislimo, da smo. Sem seveda spadajo tudi čustva, občutki, spomini ipd. Vse to, kar nam namreč pomaga ustvariti popolno podobo našega življenja, se nahaja na istem nivoju in kriči v isto smer. Ti si to, kar ti jaz pravim, da si!

Vir slike

Kaj je pravzaprav svoboda in za koga? Vsak od nas je svoboden, dokler več ni. A kaj je pravzaprav svobodno in kako se to izraža?

Vsak od nas se počuti svobodnega, dokler znotraj sebe ne čuti ovir, ovire pa pridejo od zunaj? In kaj so te ovire?

Vsekakor so ovire tisto, kar se zrcali v telesu, čustvih, mislih, občutkih, torej nekaj, kar se čuti v telesu. Samo tudi večkrat pravimo in čutimo, da te ovire izvirajo iz telesa samega.

To so bolezni, obolenja, vrojene stvari, prirojene napake ipd.