Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Uživajte ob kreacijah drugih | Zavest

Veliko ljudi se z željo po pomoči postavi nad vas in vam želi pomagati. Kaj je pravzaprav postaviti se nad nas, nad naše čutenje nas in nad to kamor gremo?

Postaviti se nad nekoga, če mu želiš na kakršen koli način pridonseti k temu, kar on je, med tem, ko te niti še ni ali te sploh ne bo prosil. Tudi če mislite, da nas bo, je dobro počakati, saj ima vsak svoj način doživljanja sebe, in ne more nihče z gotovostjo reči, kaj kdo je.

Biti to kdor si pomeni, da si 100% to kdor si, pa četudi nimaš pojma kako naprej ali kje si. To ne pomeni, da moraš nekomu pomagati bolj postati to kar je, če tudi je že najboljša ali najslabša verzija sebe. Ker preprosto ne veš. Ne vaš kakšen mora biti. To je le tvoj um, tvoj pogled na življenje, na svet, na dogajanje.

In četudi začutiš, da nekdo rabi pomoč, kako pa veš, da to ni le občutek v tebi?

Je že res, da smo ljudje obdarjeni, vsi mi, z nekim čutom, ki nam pove, kaj je za nas res in kaj ne. Vendar pa tega 100% ne vemo za druge. Še posebej pa tega ne vemo, ko nas nekaj znotraj nas nagovarja, da drugi rabi pomoč.

Ta nagovor lahko pride iz naše lastne potrebe, ker smo takšni, da želimo pomagati, iz reakcije na to, kar se čuti ob onem drugem, ki nekaj počne, dela, izvaja, razvija. Ta človek ima večino krat že razvito svojo verzijo sebe. Če je pa nima, pa je pot po življenju njegova lastna pot, da jo prehodi. Četudi mora sam zaprositi za pomoč.

Ponujati nekomu nekaj, ker mi to tako čutimo, je lahko dvorezen meč. Najbolj je to očitno, ko mora, ker tako čuti, posameznik sam za sebe izvajati nekaj, delati na nečem. In takrat vsekakor ni zaželeno, da mu mi uletimo z našim lastnim predlogom, saj ga ne zanima.

Še več, morda je ravno pred tem, da bi dokončal svojo notranjo izgradnjo tega, na čem dela. Vsak sam si mora izgraditi svoj omot tega kar gradi sam, saj so primesi drugih ljudi enako, kot da bi mešal v steklo, ki ga želiš imeti popolnoma prosojnega, da bi videl skozenj, zmajčke, rožice, romantiko, prah, saje.

Seveda obstajajo takšni, ki si potihoma želijo pomoč. Vendar pa to morajo izraziti. Ker če nekoga čutimo, da mu naj pomagamo, morda s tem samo nagovarjamo svoje čutenje, potrebo, da bo nekdo zadovoljen ob nas ipd.

Vedno je dobro biti ponižen, počakati in dovoliti, da se iz vsake situacije izcimi, kar se pač hoče. V nasprotnem lahko pride do težkega mešanje med tem, kar je na strani tistega, ki je pobudnik dejanja, projekta, izvajanja in med tem, kar kdorkoli želi vnesti v to isto stvar.

Ne pravim, da ne obstajajo kreacije, ki so “lepše” ko so pomešane, izražene skozi mešanico. A večino časa moramo sami narediti to, kar je za nas v redu in pravilno.

Ne glede na to, če oni iz zgornjega primera potrebuje pomoč ali ne, vendar se tudi on mora naučiti hoditi po življenju sam, brez pomoči drugih in sabotirati nekoga, ker mu ti hočeš povedati ali dodati kaj svojega, kot to ti vidiš pri njegovi kreaciji, je potreba, da se pomešaš ali da vidiš sebe v njegovi kreaciji.

Namesto tega, je zelo dobro, da vidiš njega kot sebe, kot mogočnega kreatorja, ki ve za kaj se gre in s čim se ukvarja in da bo tudi njemu uspelo, kot uspeva tebi. To je najboljša pot.

What the blip do I know | Zavest

Osebna izkušnja je nekaj najpomembnejšega v naših življenjih. Le-ta nas oddaljuje od občutka za sebe, če je preintenzivna v smislu čutenja, čustvovanja, razmišljanja ipd., saj se takrat namesto, da bi se ukvarjali s sabo, ukvarjamo s tem, kako se ta izkušnja čuti, kakšna čustva so v njej, kakšna energija je v njej ipd. Gre se za čisto logično stvar, ki jo izkuša vsak od nas. Težava pa nastane, ko začnemo enačiti svoje izkušnje s sabo.

Izkušnje so nekaj, kar mi doživljamo. Vendar pa, kdo smo v tej izkušnji mi, tisti, ki je neposredno prisoten kot subjekt, ne objekt. Vsi znotraj sebe čutimo, da obstajamo, vsi čutimo, da smo. Torej jaz obstajam.

Preberite več: What the blip do I know  |  Zavest

Ustvarjanje pritiska | Zavest

Pritisk se lahko ustvari samo med dvema, nikoli samo enemu. Vedno mora biti eden, ki ustvarja pritisk in eden v katerem se pritisk ustvarja. Vsekakor. In kako je to pri ljudeh?

Enako. Sam sebe ne moreš tepsti, edino takrat, ko se vidiš kot nekoga drugega. In kako to deluje pri ljudeh?

Ljudje smo bitja, ki opazujemo sebe. Vsak vidi sebe, svoje telo, svoja čustva. A za kaj se pravzaprav gre pri tem, ko človek pravi moje? Je to nekaj kar je zares del mene ali pa je to nekaj za kaj le pravim, da je del mene, kot je moj pes ali avto, ali telefon, ni pa v resnici del mene?

Kako torej gledamo na vse, če se to dogaja nam? Sebe se namreč zavedamo od nekje zunaj. Naše zavedanje ni telo, temveč imamozavedanje, da je telo izven nas? Tudi s čustvi, mislimi, občutki je tako.

A ste že začutili, zaznali je bolj prava besede, da so čustva oddaljena od občutka, ajz obstajam? Verjetno ste. Če pa niste, imate pa sedaj priložnost, da to storite.

Ne gre se za potovanje v času, niti v prostoru. To lahko opazite le, če greste v globino sebe, torej navznoter. In če ne morete? No, vsaj od nas se zaveda čustva nekje, a ne?

In kje je ta nekje? Je to tam, kjer zaznavamo občutek za mene, ali je to malo drugje, malo odmaknjeno, prestavljeno nekam malo stran? Igrajte se, raziskujte, ker če videti čustvo kot del sebe in ne vidite razdalje med sabo in čustvom, se tega pač ne zavedate.

Trenirajte...

Preberite več: Ustvarjanje pritiska | Zavest

Potovanje na goro | Zavest

Kakor koli pogledamo, je naš notranji svet sestavljen iz objektov in nečesa, v čem ti objekti plavajo. Prvemu se pravi čustva, občutki, misli, ideje, koncepti, spomini, drugemu pa zavest. Zavest je čista, ko je takšna kot je in ni navezana na objekte zaznavanja. Oziroma, zavest ni nikoli navezana, kar pa je, so navezani objekti zaznavanja na to, čemur se pravi izražanje.

Zaradi navezanosti na izražanje um vidi samo potrebo, da bi se izražal, brez, da bi opazil zavest. Ko pa umu začne popuščati potreba oz. občutek, da bi se oprijemal, pa začne vedno bolj sijati skozi zavest. Ravno objekti zavesti so tisti, oz. oprijemanje le teh je tisto, kar nam preprečuje videti višjo zavest.

Preberite več: Potovanje na goro | Zavest

Preciznost v čutenju | Zavest

Vsi čutimo sebe kolikor se čutimo. In iz tega delujemo v svoji resničnosti. Vsak na svoj način. Nekateri vidimo bolj jasno to, kar se dogaja znotraj nas, drugi manj. A znotraj vseh nas se dogaja.

Kaj pa?

Ljudje smo rojeni s svojim lastni pozornostjo in ta pozornost usmerjamo na tisto, kar pač zaznavano. Tisti, ki so manj obremenjeni z minljivimi fenomeni znotraj našega notranjega sveta, imajo priložnost, da se bolj posvečajo temu, kar želi njihova bit. Oni drugi pa se bolj posvečajo svojim čustvom, mislim, občutkom, idejam, konceptom. In razlika v povezavi s tem, kar se dogaja je tukaj.

Stvari se dogajajo, kakor se pač dogajajo. Svet je takšen kot je. Težava pa je v tem, da ga vsak od nas zaznava na drugačen način. In ta drugačnost je pogojena s tem, koliko je kdo navezan na svoje notranje dogajanje. Bolj je namreč navezan na to kar se dogaja v njegovem notranjem svetu, manj je v povezavi s tem, kar se v resnici dogaja.

Človek, ki gleda na svet in dogajanje v njem skozi prizmo svojih čustev, misli, občutkov ipd. zelo težko vidi, kaj se v resnici dogaja, saj njegov višji jaz stvari ne gleda skozi čustva, občutke, ideje, koncepte. Gleda jih neobremenjeno s tem, torej objektivno.

In bolj smo navezani na to notranje dogajanje manj smo lahko precizni v tem kar doživljamo.

Preberite več: Preciznost v čutenju |  Zavest

Preciznost | Zavest

Vsi čutimo sebe kolikor se čutimo. In iz tega delujemo v svoji resničnosti. Vsak na svoj način. Nekateri vidimo bolj jasno to, kar se dogaja znotraj nas, drugi manj. A znotraj vseh nas se dogaja.

Kaj pa?

Ljudje smo rojeni s svojim lastni pozornostjo in ta pozornost usmerjamo na tisto, kar pač zaznavano. Tisti, ki so manj obremenjeni z minljivimi fenomeni znotraj našega notranjega sveta, imajo priložnost, da se bolj posvečajo temu, kar želi njihova bit. Oni drugi pa se bolj posvečajo svojim čustvom, mislim, občutkom, idejam, konceptom. In razlika v povezavi s tem, kar se dogaja je tukaj.

Stvari se dogajajo, kakor se pač dogajajo. Svet je takšen kot je. Težava pa je v tem, da ga vsak od nas zaznava na drugačen način. In ta drugačnost je pogojena s tem, koliko je kdo navezan na svoje notranje dogajanje. Bolj je namreč navezan na to kar se dogaja v njegovem notranjem svetu, manj je v povezavi s tem, kar se v resnici dogaja.

Človek, ki gleda na svet in dogajanje v njem skozi prizmo svojih čustev, misli, občutkov ipd. zelo težko vidi, kaj se v resnici dogaja, saj njegov višji jaz stvari ne gleda skozi čustva, občutke, ideje, koncepte. Gleda jih neobremenjeno s tem, torej objektivno.

In bolj smo navezani na to notranje dogajanje manj smo lahko precizni v tem kar doživljamo.

Preberite več: Preciznost  |  Zavest

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer