Takšno znanje uporabljamo pri iskanju zdravil za razne bolezni, ali gre za antibiotike za infekcije, mazila za probleme s kožo, vdihovalke za dihalne probleme in antikislinsko medicino za želodčne težave. Takšne metode so morda v preteklosti delovale, toda ne delujejo več. Vzamimo za primer zmanjševanje koristi antibiotikov, ki so predpisani proti TB, ponovno vzniklo okužbo našega časa. Še več, da ne omenim, da smo skoraj popolnoma nemočni v primeru virusnih okužb.

Zakaj je temu tako? Če prisegamo tako močno na znanstveno opravičeno znanje o človeškem telesu, ali ne bi bili opravičeni do zadovoljivejših rezultatov zdravljenja? Sedaj se moramo vrniti na osnove; na temelje našega znanja in teorij o našem človeškem telesu. Ponovno moramo raziskati iz katerih virov naših informacij o našem telesu je bilo le-to pridobljeno'

V zahodni medicini je naše znanje o človeškem telesu pridobljeno iz študije mrtvih primerkov in mrtvega človeškega tkiva. Informacije, ki jih pridobimo iz teh mrtvih primerkov, ne predstavljajo vsega kar bi lahko bilo pridobljeno iz živih ljudi. Zato je razumljivo, da prenašanje samo znanja na osnovi mrtvih primerih v proces razvoja zdravil za probleme živih ljudi, da ne moremo pričakovati, da bi bili rezultati zelo zadovoljujoči.

Zato sprašujemo kakšna je razlika med mrtvim in živim telesom. Seveda se zdi, da je razlika zelo trivialna, toda v terminih zahodne anatomske analize sta obe stanji pravzaprav enaki v smislu, da ne glede, če je telo mrtvo ali živo, da je še vedno sestavljeno iz iste kože, mišic, kosti, organov, itd. Kaj je torej razlika?

Kitajska medicina bi se nato odzvala z odgovorom, da razlika sestoji iz dejstva, da je mrtvo telo tisto ker »energija« manjka in ko izgubi vso »energijo« živo telo umre. V kitajski medicini se ta energija imenuje Či in je grobo prevedena v pomen zraku podobna snov ali življenjska sila.

Vključitev koncepta energije ali Či-ja je osnova razlika med ideologijami zahodne in kitajske medicine. V zahodni medicini ne obstaja takšen koncept, ker obstoj Či-ja ne more biti opažen pod mikroskopom in ne more zato biti dokazan eksperimentalno.

V kitajski medicini je Či smatran kot glavni sestavni del telesa, vsakega organa in njegovih funkcij v obeh, pa čeprav, priznano, ga ne moremo direktno videti. Za golo oko je neviden vendar pa se nahaja v vsakem delu našega telesa in oblikuje pomemben gradnik našega sistema. Je notranja sestavina in bistvena esenca telesa.

Na enak način zrak na zemlji predira skozi naš planet, Či lahko primerjamo z zraku podobno snovjo, ki je prežema vse celice našega telesa in jim daje življenje. Na ta način proučuje kitajska medicina telo; iz primerov živih teles in za namen živih teles.

Zdravila, ki jih predpisuje kitajska medicina pravzaprav »zdravijo telo od znotraj in so le malenkost odvisna od telesa samega.« Njene teorije in učinki so bili in jim vedno bolj posvečajo znanstvena raziskovanja, ustrežljiv dokaz, ki kaže to kar je, izredno koristna, učinkovite, dolgo trajajoča in popularna. Je enostavna, ima smisel in še več, deluje.

V kitajski medicini ima Či dva najbolj pomembna aspekta. Prvič mora biti v stanju toka in vedno mora biti v stanju toka. To je naš glavni kriterij, ki nam kaže, če je posameznik mrtev ali ne; da če je telo sposobno se gibati ali ne. Če je to gibanje Či-ja prepočasno ali prehitro ali je njegova smer napačna, se to odraža v bolezni.

Za zdravljenje takšnih problemov uporabljamo akupunkturo ali zdravilo, da pospešimo ali zavremo gibanje, ali spremenimo smer toka kot je to zahtevano, da bi ponovno dosegli ravnotežje. Drugič, Či mora biti v nenehnem ravnotežju. To pomeni, da je ne sme biti ne preveč, ne premalo. Ne sme biti prevroča ali prehladna (kot so lahko energije nekaterih organov prevroče ali ne dovolj tople). V takšnih primerih, se usmerimo v toplotno okrepitev organov ali zmanjšamo preveč tople na primer s prehrano ali z vajo za njihovo čiščenje skozi premikanje črevesja, urina in/ali potenja.

Če se giblje znotraj telesa vzdolž cevk, ki jih imenujemo »kanali«, na katerih sloni teorija o akupunkturi. Vzdolž teh kanalov ostajajo črpalke kjer zasledimo naše »akupunkturne točke«. Vsak organ ima svoje lastne kanale in se hkrati povezuje z drugimi kanali skozi te kanale iz česar se oblikuje telesna mreža. Ker so mreže zelo zapletene, so mesta od koder izvira mnogo naših problemov niso nujno na istih mestih, kjer se na telesu pojavijo njihovi simptomi; vzamite na primer glavobol, šum v ušesih in izgubo las.

Lahko da v teh primerih drugih lokacij telesa posamezniku zastaja či v jetrih in ledvicah – primankljaj Či-ja na primer, ki povzroča izgubljanje las. Torej je zahodni pristop za predpisovanje zdravil proti bolečinam za glavobol, zdravljenje ušes proti šumu in posebne šampone za izgubo las samo dotiki na površini resničnega problema. Kitajska medicina pa se namesto tega osredotoči v bistvo vsakega problema. Z uravnovešenjem Či-ji v teh organih bodo simptomi izginili spontano sami po sebi. To imenujemo »samo zdravljenje«.

Probleme či-ja se da zaznati s preverjanje pulza, jezika, polti obraza, nohtov, kože in tako naprej, to so mesta, kjer posameznik lahko mrežo kanalov. Pogosto se funkcionalne spremembe pojavijo pred strukturnimi spremembami ali telesna či se spremeni preden je katerikoli resen simptom za bolezen postal očiten.

VNa primer, dolgoročna stagnacija či-ja v jetrih se lahko na koncu pokaže v tumoru na jetrih ali raku. Zato z uravnovešenjem či-ja dovolj zgodaj, lahko tudi preprečite marsikatero resno bolezen, brez da bi morali čakati na rezultate pregleda, da bi vam povedali, da ste bolni, ko je že tako ali tako prepozno, da bi kaj storili glede tega. Pravzaprav najbolj napredni pregledi, ki v tem trenutku obstajajo, lahko še vedno le zaznajo raka, ko je že dosegal velikost 3-5 mm kocke, ko je že velika nekaj milijonov rakastih celic in je zelo smrtonosna.

Najnovejše raziskave v fiziki, čvrsto dokazujejo, da je naše vesolje v osnovi izgrajeno iz energije. Sestavljeno je iz negativnih in pozitivnih delov. To imenujemo v starodavni kitajski medicini »yin« in »yang« Či. Z dnevnim napredovanjem znanosti, upam da bo prišel dan, da bomo spoznali kakšno čistejšo pot za dokazovanje obstoja Či-ja in da bo znanost bolje opremljena z merilnimi aparati za merjenje njene prisotnosti, pravtako pa tudi sposobna razviti mnogo novih zdravil za vedno naraščajoč seznam neozdravljivih bolezni v zahodni medicini z našim novim znanjem o njej.

Obe, tako zahodna kot kitajska medicina imata vsak za sebe veliko znanja. Toda prišel je čas, da ga začneta medsebojno deliti, kombinirati in zlivati starodavno modrost z modernim znanjem pri polaganje nove poti našega skupnega boja proti bolezni človeštva.