Prebujenje je nekaj kar prihaja iz nivoja, ki ga ni in tudi zgodi se tam. Vsak se prebudi tja in šele ko je tam, ve, kaj za njega pomeni prebujenje. Govoriti o prebujenju vnaprej, ali ker je nekdo doživel vpogled skozi sence neresnice, še ne pomeni, da je to prebujenje. Prebujenje je prebujenje in pomeni, da vstaneš na čisto nov nivo, ne na nek del resnice, ki mogoče niti to ni.

Da bi človek lahko vstal, mora za sabo spustit tiste dele sebe, ki ga držijo nazaj, saj se z bremeni ne more dvigniti tja, kamor bi se lahko. Klicanje nečesa v svoje življenje samo zato, ker nekdo misli, da je to to, še ne pomeni, da je to to.

Videti nekaj, kot da je nekaj samo zato, ker se to tako imenuje, najverjetneje to ni to. In ko končno spoznaš, potem veš, potem vidiš, da je to, kjer si živel popoln nesmisel, iluzija, ki je prihajala skozi, da bi ti zamračila um.

Videti sebe kot si je težka naloga tistih, ki hodijo po poti spoznanja. Ne gre se samo za to, da se up postavlja nad umom, da prikaže ta nov svet kot čudovit, ponižen in vesel, temveč je to svet, ki je takšen kot je, za vsakega enak.