Vsi v življenju hodimo po neki poti, čisto vsak od nas in ravno to je tisto, kar iz nas dela unikatne posameznike. Tudi, če bi se podali na pot nekoga drugega, bi bili to in ravno to, kar smo, še vedno bi hodili po naši lastni poti. Razlika bi le bila to, da bi bila naša pot sedaj malenkost drugačna in naše potovanje, potovanje skozi mentalni konstrukt, ki vključuje neke druge posameznike, a nenazadnje, bi bila naša pot točno to, kar potrebujemo,da se odrešimo naših lastnih mentalnih poti, ki nas vodijo po dogodkih in dogajanju v življenju. Naša čustva bi v vsakem od trenukov doživela točno to, kar morajo, da bi lahko potem v popolnosti sprostili naš nižji pogled na življenje in se z višjo stopnjo radosti podali na neizrekljivo potovanje potovanj.

Vsak od nas se je rodil, vsak od nas živi svojo življenjsko pot. Vendar pa tudi vsak od nas kuje tisto, s čimer se bo pozneje boril na svoji življenjski poti. A ob tem je dobro ne pozabiti, da imajo tisti, ki so malček starejši bolj trdo izkovano rezilo. Pa ne samo to, tudi način na katerega ga vihtijo, ter seveda tudi, na katerega ranijo.

Vsakega človeka obdaja neka prisotnost. Vsi jo zaznavamo. Tako ali drugače. Nekateri jo čutimo kako seva okoli nas, drugi jo zaznavamo kako se drugi odzivajo na nas. A vsak jo ima, čisto vsak. Vse kar nas obdaja, je namreč naša prisotnost, vključno s tem kar nam predstavlja naše ljubo ali manj ljubo okolje.

Prisotnost je pač prisotnost, je del nas, ki je prisoten znotraj tega, kar zaznavamo. Nekateri pač vidimo to prisotnost, ki se ji pravi tudi življenje širše, drugi ožje, a vsi jo zaznavamo.

Ni vse zlato, kar se sveti, so rekli starodavni. In tudi tukaj je tako. Ni namreč jasnočuten blagoslovljen z darom zato, da z njim vpliva na druge, ker če to počne, se kaj hitro zaplete v svojo lastno zgodbo. Tisti namreč, kdor ne stoji trdno v svoji energiji, v svojem Jazu, kaj hitro pobere druge.

Človeška prisotnost je vse kar je. Še več, to je vse kar je življenje, saj v njej doživljamo ves svet. Vse namreč kar vidimo, slišimo, čutimo, za vse je odgovorna naša prisotnost.

Kaj je pravzaprav ta prisotnost? Je del telesa, del čutenja, nakega nevidnega polja? No, gre se za nas same. Mi smo prisotnost in četudi je ne zaznavamo, smo še vedno ona.  Razlika med mojo in med drugimi je morda le ta, da so druge drugačne.

»Vsak od nas ga ima, samo dovoliti si ga je potrebno izpustiti na plano. Notranji ogenj je notranje gorenje, ki človeka gori v življenju. Gori pravim, ker smo pravzaprav na tem prečudovitem planetu, da zgorimo v resnico in iz nje zaživimo to kar je. Sem nismo prišli trpet, temveč izgoret in zaživet čisti, od nečistoč prežgan svet.«