Vse kar je, vse kar obstaja je zaznavanje sveta. Vse kar imamo v naših čutih, vse kar imamo v našem umu je bilo prej v čutilih, če ne tega sploh nimamo v umu. No, vsaj ne v zavestnem delu, kje čutimo. Ja, čutenje je zavestna funkcija. Vsaj tisto, ki se ga zavedamo, kajti če se ga ne, preprosto ne čutimo.

Uh, kako lepo je biti neodgovoren in ne čutiti. Lepo zapreš svoje čutenje do tega, kar prihaja do nas in v nas in že je tu zabava in veselje. Vendar pa stvari niso tako črno bele kot se to zdi, kajti ne glede na to, da tega ne »čutimo« oz. zavestno zaznavamo, to še ne pomeni, da tega ni. Ne glede na to, kako mi dojemamo svet nekatere stvari enostavno ne morejo izginiti. Podobno kot z barvno slepim človekom, ki ne vidi rdeče in se pelje po cesti, kjer je znak Stop ali zelene in je na semaforju zelena barva.

Vsi mi imamo neko zalogo energije za življenje. To je naša lastna energija. Naša lastna vibracija, ki je unikatna samo nam samim. Vsi drugi imajo malček drugačno, kar se da zaznati, če imamo občutek, da smo prevzeli neke karakteristike, ki niso naše in se ne skladajo s tem kako mi ravnamo. Če smo takrat pozorni se je tudi znotraj nas nekaj spremenilo. Postalo je drugačno.

Radost v umu, duhu in telesu, to pa je nekaj kar je vredno občutiti. No, danes zvečer sem šel v en kafič v mestu na kavo. In seveda zracen je bila postrežena voda. Seveda imam tam rezervirano priljubljeno mesto ob šanku, ki pa je bilo tokrat zasedeno. Preveč obiskovalcev, veste. A zato pa se mi je ponudila priložnost za novo eksperimentiranje z radostjo, ki je pripeljala do ideje za novo brezplačno storitev prenosa svete energije na tej strani. Zgodilo se je takole…

Ljudje nosimo v sebi neizmeren potencial, ki pa lahko pride do izraza le v stiku z drugimi ljudmi, kajti le tako postane opazen ker v nasprotnem sploh ne bi bilo pomembno za nas kot posameznike, če ta potencial imamo ali ne. Večino življenja se ukvarjamo s tem, kaj je in kako na najbolj primerne način izkoristiti ta potencial, ki je v nas. Nekaj smo se ga že naučil odkriti, a znotraj nas ga je še mnogo več. Vprašanje je le, če si upamo pogledati temu potencialu v oči.

Kljub temu, da se zdi, da so se nam življenja po šolanju, uradnem izobraževanju, vsaj večini, največkrat zaustavila, pa nam življenje nenehno pripravlja tkašne in drugačne izzive s katerimi nas direktno poriva in sili, da bi izrazili tisto, kar se skriva v nas, da bi lahko zaživeli polno življenje. Vsak od nas ima izbiro, ki se je pravi svobodna volja, če se bo ali ne odpravil na pot in poiskal ta potencial. In kat velikega pomočnika na tej poti nam življenje postavi na nasprotno stran, da ga lahko neposredno vidimo, sočloveka kot ogledalo v katerem lahko vidimo ta potencial, ki se skriva znotraj nas samih. Vendar pa to, kar nam drugi kažejo nemalokrat dojamemo napačno in se upiramo temu kar vidimo. In čemu se pravzaprav upiramo? Sebi, svojemu potencialu in spoznanju, da je znotraj nas dosti več za izraziti, kot to počnemo ali smo si sploh mislili, da je to mogoče.

Moški aspekt energije v človeku je tisti del čustvenega telesa, v katerem hranimo vsa čustva, ki so povezana z dojemanjem moškega sveta in čustvovanja, in nasprotno, ženski je tisti, ki vsebuje vse kar je povezano z ženskim svetom. Vsi vsebujemo oba. Prvega smo pridobili od očeta, kako on skozi svoja čustva gleda nasvet, kako on dojema življenje z moške perspektive, drugega od mame.  Mamin del čustev je ponavadi bolj mil, nežen ipd., dočim pa je moški bolj oster, odločen, ciljno usmerjen. Oba sta nam dala točno tisto kar potrebujemo, da bomo lahko preživeli svoje življenje na način, kot smo si ga zamislili od inkarnaciji.

Z vsem kar smo ves čas izražamo sebe in naša odločitev je, kaj bomo izrazili. Kot bitja sposobna mogočnih kreacij lahko izberemo za naš izraz, da se bomo počutili dobro ali ne. Ne glede katero opcijo izberemo pa gre njen izraz neposredno v uresničitev. Naša izbira neposredno pogojuje manifestacijo čustev, ki jih ustvarjamo za sebe in svojo resničnost, kar v naslednji fazi tudi občutimo v oz. na svojem fizičnem telesu. Vse kar se namenimo misliti ali izraziti ima neposredne posledice na resničnost v kateri živimo.