Vse kar je, vse kar obstaja je zaznavanje sveta. Vse kar imamo v naših čutih, vse kar imamo v našem umu je bilo prej v čutilih, če ne tega sploh nimamo v umu. No, vsaj ne v zavestnem delu, kje čutimo. Ja, čutenje je zavestna funkcija. Vsaj tisto, ki se ga zavedamo, kajti če se ga ne, preprosto ne čutimo.
Uh, kako lepo je biti neodgovoren in ne čutiti. Lepo zapreš svoje čutenje do tega, kar prihaja do nas in v nas in že je tu zabava in veselje. Vendar pa stvari niso tako črno bele kot se to zdi, kajti ne glede na to, da tega ne »čutimo« oz. zavestno zaznavamo, to še ne pomeni, da tega ni. Ne glede na to, kako mi dojemamo svet nekatere stvari enostavno ne morejo izginiti. Podobno kot z barvno slepim človekom, ki ne vidi rdeče in se pelje po cesti, kjer je znak Stop ali zelene in je na semaforju zelena barva.
Kakšna izguba časa, kakšna potrata. Kako bi življenje bilo enostavnejše, če bi si ljudje dovolili, da bi na zavestnem nivoju zaznavali življenje. Da, o življenju govorim, kajti če ne želimo zaznavati gredo dogodki in stvari mimo nas, ne da bi jih okusili in si pridobili izkušnje. In ne govorim o izkušnjah kot skladišču v glavi, temveč o izkušnjah, ki bogatijo to kar smo, kajti izkušnje iz skladišča največkrat naredijo ravno nasprotno. Še bolj nas zaprejo za dojemanje in okušanje življenja, še bolj nas naredijo neodgovorne do življenja.
No in če smo že pri odgovornosti, pa povejmo še nekaj o tem. Kdo je torej odgovoren? Je tisti, ki se podreja nekim verovanjem in paradigmam ter se zapre za okušanje novega ali pa tisti, ki si dovoli čutiti in gre skozi svoje življenje kot, da je njegovo edino in zato tudi ne zamudi nobene priložnosti, da bi si ga obogatil?
Kdor torej zaznava življenje, kdor si dovoli čutiti sebe in druge, kdor si dovoli čutiti življenje ima bogastvo tudi v življenju . Vsekakor ve dosti več o življenju kot tisti, ki se tega ne dovoli. Ker zaznava vse, česar drugi ne, je potemtakem tisti, ki razume to, kar je za druge nerazumljivo in skrivnostno, tisto, kar je nekaj nad njihovo percepcijo življenja, nadnaravno torej. Pozna skrivnost življenja.
Vendar pa samo poznavanje skrivnosti življenja še ne pomeni, da je sposoben z njo tudi upravljati, kajti upravljati z njo se ne da. No seveda, lahko poizkusite in porabili boste ogromno energije in časa, da bi dosegli neki neznaten napredek, ki bi se v tem času zgodil tako ali tako že zaradi narave življenja ali pa se preprosto pustite toku življenja, da vas odnese kamor vas hoče. Sicer pa smo tu ravno zaradi tega, da nas življenje odnese kamor nas hoče, saj na koncu končamo tako ali tako tam, kjer nas življenje hoče.
In enkrat, ko postanemo mojster dopuščanja, dopuščanja, da nas življenje odnese po njegovi brezmejni reki začnejo stvari prihajati k nam brez napora. Takrat se začnemo zavedati, da pravzaprav ne delamo nič sami, da namreč soustvarjamo z življenjem saj smo tudi mi sami življenje. In bolj dopuščamo, bolj nas reka nese proti našim čudovitim sokreacijam življenja.
