Vsi mi imamo neko zalogo energije za življenje. To je naša lastna energija. Naša lastna vibracija, ki je unikatna samo nam samim. Vsi drugi imajo malček drugačno, kar se da zaznati, če imamo občutek, da smo prevzeli neke karakteristike, ki niso naše in se ne skladajo s tem kako mi ravnamo. Če smo takrat pozorni se je tudi znotraj nas nekaj spremenilo. Postalo je drugačno.
Včasih lahko samo sediš in se začneš počutiti boljše. Če to počneš v naravi je zelo velika verjetnost, da je ta »bolje« obarva nevtralno. Samo počutiš se bolje. Brez razloga, brez pritiskov, brez, da bi si kaj zaželel. Se pa zgodi, da sediš poleg neke osebe, in da kar znotraj svojega telesa začneš čutiti neka čudna čustva, ki te napeljujejo na neka čudna dejanja, ki jih nisi še nikoli počel. Vam je kaj znano?
Ljudje, ki nas obkrožajo imajo vsak svojo energijo, svoje energetsko polje s svojo vibracijo, ki je njim edinstvena, kar jim daje tudi takšne in takšne osebnostne lastnosti. In ko sedimo zraven njih, se kar začnemo počutiti drugače. Včasih smo izčrpani in nam to godi, vendar pa ta drugače ni kar tako.
Ko se namreč to zgodi začnemo v svoje telo dobivati iz nekega razloga, ki je lahko ta, da nam oni vsiljujejo njihovo ali da mi jemljemo to kar ni naše, ker imamo potrebo, da se počutimo bolje, nek občutek, da se polnimo, da postajamo bolj celoviti. No, to ni vedno tako nedolžno kot se zdi.
Če ima namreč oseba s strani katere prihaja ta nenadna sprememba globoko v sebi vcepljeno, da mora nekomu nekaj dajati, kar se hoče dokazati ali samo drugim dati do znanja, da je ona takšna ali pa kar zaradi zabave, pride poleg te dobrodejne spremembe v nas še njihova lastna vibracija z njihovimi lastnimi karakteristikami. Te lahko zaznamo, ko v enem od naslednjih trenutkov sprevidimo, da so naša dejanja in način njihovega izražanja postala drugačna, včasih celo nasilna, pa ne samo do nas samih, temveč do okolice.
Takrat je dobro, da se ustavimo za trenutek in se očistimo vseh teh čudežno pridobljenih čustev in vibracij, ki so nas čudežno prebudile iz stanja apatije. Dobro je to, da to naredimo tudi, ko so dejanja, ki se zdijo dobrodošla, precej drugačna od naše ustaljene rutine. Tudi takrat imamo v sebi vibracijo koga drugega. Tudi takrat nismo to, kar v življenju smo, čeprav se nam zdi to kul in bi radi bili takšni. Mogoče je to v tem trenutku ok, vendar pa na dolgo perspektivo, to ni to, to nismo mi in prej ali pozneje se bo to pokazalo kot tisto, kar nas ovira pri naši nadaljnji poti.
Tak primer je lahko jasno in očitno viden pri mnogih otrocih, ki jih bližnja in daljna okolica pita s tem kar so oni, ti iz okolice. Kako lahko ti otroci odrastejo v samostojno osebnost, če pa ne zaznavajo tega, kar njihov lastna individualnost je? Ti so potem le roboti, le tisti, ki izvajajo neke operacije, ki jih izvajajo tudi drugi. Ne enak način, z enakimi sredstvi… Vendar pa, to niso samostojni ljudje, ker potrebujejo, da lahko preživijo neko drugo ravnanje oz. postopek, kot njihov lasten.
In preživeli pravim, ker takrat zares ti ljudje ne živijo, oni so samo nastavljeni, da preživijo to življenje. Živeti pomeni razvijati se v točno to kar si želiš. In če si vi želite takšno življenje, kjer si želite preživeti izvolite. Jaz želim živeti z vsem kar imam in vse kar sem jaz sam, razvijati to, da postane še čudovitejše. In ne zaradi drugih, samo za mene samega. Drugi pa bodo lahko imeli korist od tega, da me bodo videli točno takšnega kot sem, kajti le takrat bodo lahko v meni prepoznali sebe točno takšne kot so oni sami in zaživeli svoje življenje takšnega kot si želijo sami.
