Biti žrtev v dandanašnjem svet sploh ni tako težko, ko pa je svet nastrojen tako, da dobesedno ljubi žrtve, saj jih tudi ustvarja na vseh nivojih. Vsak od nas je odgovoren za svoja lastna čustva, vendar pa nam nihče ni povedal, da so čustva, ki jih čutimo, da prihajajo od zunaj, da so to čustva drugih in da nimajo nič za opraviti z nami dokler… Dokler se ne zapletemo v njih, jih poslušamo, jim sledimo.
A zadeva ni tako preprosta, kot se sliši. Ljudje se namreč ne učimo le z umom skozi posnemanje. Največji del učenja prihaja skozi izkušenjsko učenje. Govorim namreč o učenju na podlagi čutenja, prehajanja občutkov in njihovega shranjevanja.
Ves svet čuti in mi z njim in vse kar čuti svet, čutimo tudi mi. Meja čutenja je tukaj zelo zabrisana, saj smo eni dovzetni bolj, drugi manj, a na koncu vsi vse čutimo. Nekateri zavestno čutimo kaj se dogaja, drugi spet ne, a ne glede na to na kakšen način kdo čuti, čutimo vsi vse. Razlika je le v zaznavi in odzivu našega organizma.
Naše telo se lahko odziva skozi našo zavestno reakcijo, mešanico zavedne in nezavedne ali pa popolnoma nezavedno reakcijo. In oblika reakcije je odvisna samo od nivoja zaznavanja čustev. Bolj so le-ta zavestno zaznana, bolj je lahko zavesten odziv, saj imamo večji vpliv nanj. In zakaj pišem o tem?
Povedati hočem namreč to, da ljudje ne glede na to kje smo in ne glede na to kaj zaznavamo na zavestnem nivoju, da vsi čutimo vse in da vsi vemo vse. Torej vemo in se na nekem nivoju bitja, ki je odgovorno za zaznavo in shranjevanje le-te še kako zavedamo iz prostora kakšne pozicije nam nekdo nekaj govori ali komunicira z nami. In ker je svet izobraževan v žrtve, več manj komuniciramo z žrtvami, kar je pa tukaj zelo zanimivo pa je to, da vsi na nekem nivoju postajamo žrtve.
Žrtve? Kako pa?
Svet, ki je usmerjen v tekmovalnost ustvarja iz tistih, ki so usmerjeni v tekmovalnost žrtve in tiste, ki so na drugi strani žrtve, a na koncu je oboje enako, saj imata oba porušeno ravnovesje energij v telesu. Tisti, ki se počuti kot žrtev, komunicira energijo žrtve in v tej energiji vibrira oni drugi, oni drugi pa, ki komunicira energijo druge strani žrtve, pa je tudi največkrat žrtev. Ta je žrtev sam sebe in tistih, ki se jim »mora« prilagajati, ker ima občutek, da ga izkoriščajo oz. če ni v energiji žrtve je samosvoj in je v tem kar počne zelo dober in samo hodi po svoji poti tja kamor je namenjen brez tega, da bi ga drugi motili.
Vsak namreč, ki se podreja komurkoli, se na nekem nivoju počuti kot žrtev, saj s tem ko ima občutek, da se mora podrejati, izraža, da je tako rekoč žrtev, drugače ne bi imel občutka, da se mora podrejati.
Naš sistem…svetovni sistem…sistem kapitalizma ali kakor koli že… Povsod kjer se tekmuje zaradi česarkoli, razen zaradi lastnega, samo in izključno lastnega zadovoljstva, brez vseh potreb po bahanju ali dokazovanju, so namreč ljudje razvrščeni med zmagovalce in poražence. Vendar pa so oboji hkrati poraženci. Poraženci so tako ali tako poraženci, zmagovalci pa so poraženci do nekoga drugega. Tudi tisti, ki je največji in absolutni zmagovalec na nekem področju, se, če čuti to kar je, od časa do časa zavestno počuti prazen. In ta praznost je izraz neravnovesja v telesu, ki izraža občutek nepopolnosti, nepristnosti, ne zmage na tem področju.
Ker se ljudje učimo predvsem vibracijsko s prenosom informacij magnetnega polja, in ne mislim na umsko učenje, temveč na učenje čustev, si medsebojno prenašamo svoje dvome in strahove drug drugemu. Dobro je paziti kaj želimo in kaj komuniciramo od oz. iz sebe, ko karkoli komuniciramo, kajti s tem lahko »okužimo« koga, ki nam je ljub in tudi on nezavedno postane žrtev, potem pa tudi iz tega vedenjskega vzorca živi življenje.
Posebno je ta stvar pomembna, ko se gre za naše otroke. Starši se mnogokrat nezavedno ali zavedno smilijo sami sebi, se zdijo sami sebi ne dovolj dobri, neproduktivni, prevarani ipd. in tudi to so informacije, ki se čutijo v človeškem magnetnem polju, hkrati pa so to tudi informacije, ki se prenašajo naprej, kamor koli pač že. Dobro je preden se odločimo, da postanemo ali da komuniciramo aspekt oz. čustva žrtve iz sebe, da premislimo, če želimo, da svet okoli nas postane (še bolj) žrtev (kot že je), kajti to kar bomo mi dali njim bo v naslednji fazi prišlo nazaj k nam v obliki človeškega magnetizma.
