Dobesedno. Na energetskem nivoju, na nivoju duše ali če želite na nivoju vibracije smo eno. To dokazuje tudi kvantna fizika, ki govori o tem, da smo vsi sestavljeni iz vibracije, da je vse kar zaznavamo iz hitro vibrirajoče energije, kar se potem pojavlja v našem umu, ki iz nje naredi predstavo kaj to je. In torej, če smo na najfinejšem nivoju obstoja vsi eno in isto, torej tudi vsi na najfinejšem nivoju zaznavamo vse.
O najfinejšem nivoju govorim, ko govorim o sestavnih delih in gradnikih, vsega kar obstaja. Torej o tistem kar je pred kvarki, atomi, molekulami, fotoni ipd., o tistem, kar sestavlja to o čemer povprečen človek lahko ima predstavo. Vse ostalo pa je delo znanosti, ki se ukvarja s teoretičnimi in teoretično-praktičnimi idejami o obstoju vsega.
Zanimivo je, da se duhovnost in religija začenjata srečevati na najbolj nenavadnih področjih, na področju čutenja individualnosti. Leta 1986 je ameriški fizik dr. John Wheeler pokazal kdaj in zakaj se elektroni obnašajo na način, da sledijo našemu razmišljanju, dočim to trdi duhovnost že od nekdaj. Ta zadnja namreč pravi, da energija sledi misli. In čeprav imamo fizični dokaz, da je temu tako, znanost ne daje temu fenomenu prevelikega poudarka, saj trdi, da se gre za mikro svet in da mikro pojavi ne morejo vplivati na marko pojave velikih razsežnosti.
Dokazi, ki prihajajo skozi delo zdravilcev in raznoraznih duhovnih učiteljev govorijo drugače. Skozi preobražanja frekvenc namreč vsi ti spreminjajo resničnost. Učinki so ozdravitve, spremembe osebnosti, spremembe fizikalnih stanj ipd., o čemer pa se ne govori in se na vse to gleda z 'znanstveno skepso', kar je seveda ok in ok je za tiste, ki sledijo doktrini znanstvene skepse in znanosti.
Vendar pa obstaja veliko več o čemer ve veliko ljudi. Ta fenomen posebej občutijo mamice, ko točno čutijo in vejo, kaj se dogaja z njenim otrokom ali pa večina žensk, ki točno zaznava in čuti kaj se dogaja v partnerskem odnosu ali pa… In tu govorimo o dokaj ozkem krogu zaznav, ker se čutijo na površju.
V življenju smo bili izobraževani in usmerjani na čutenje tega, kar se dogaja izven našega telesa oz. tega, kar se dogaja v okolju. In to je v redu, kaj tako deluje svet. Vendar pa obstajajo mnogo globlji nivoji čutenja, ki so dostopni tudi našim čutilom. Ženske in deklice so se že od otroštva naprej ukvarjale s čustvi in marsikatera od njih je tudi zelo globoko pogledala v njih, vendar se je to vedenje morda s časoma pozabilo, medtem ko so pa bila moškim čustva porinjena bolj na rob. Ne glede na to, kako smo se soočali s čustvi in njihovim delovanjem pa obstajajo še mnogo globlji nivoji – namreč čutenja čustev, ki nastajajo in so v našem telesu.
In tukaj pridemo do individualnosti, do tega kar je vsak posameznik sam neodvisno od tega kar se dogaja v okolju. Ne z našimi otroci, ne s partnerjem, ne s sodelavci, ne s starši, ne z nobenim. Se še spomnite Johna Wheelerja od prej. Od je pokazal, da se elektroni gibljejo v smeri kamor je pokazala zavest oz. misli tistega, ki je ravnal z njimi. Vendar pa je tu še en dejavnik, ki ga fizika oz. znanost ni upoštevala, ker si niti približno ne misli, da bi lahko tudi to bilo tisto kar vpliva. Gre se namreč za čistost namena misli oz. razmišljanja.
Znanost je včasih bolj, včasih manj objektivna, kar je odvisno od predsodkov, ki jih imajo vpleteni v eksperiment in ne glede na to, da se vpleteni odpovejo predsodkom v času eksperimenta, ti predsodki morda še obstajajo v njihovem telesu, v njihovih celicah in v njihovi psihi. Torej obstajajo v zavesti in potiho vplivajo na izid poizkusa. Tisti, ki ima predsodek, ga ima namreč zato, da bi se iz njega nekaj naučil in gre se za to, da bi se naučil čistega namena. Če namreč dovoli, da je v njegovi zavesti otroška radovednost, ki je navdušena nad tem kar se dogaja ne glede na to kako to izgleda, je to možno, če pa je temu drugače pa je tudi stopnja čistosti namena drugačna. In seveda, tudi rezultat je drugačen.
In kaj ima to za opraviti s tem, da vsi vse čutimo? Vsak od nas ustvarja misli in skozi njih namen tega kar želi, da bi se zgodilo in neposredno učinkuje na čistost namena, kajti misli so lahko tiste, ki so obremenjene s samim potekom ali pa tudi ne, kar posledično vpliva na izid oz. rezultat tega kar počnemo.
Kar pa nismo prej povedali tako neposredno pa je to. Ker vsak namen vpliva na to kar je oz. na stanje in dogajanje v prostoru vpliva tudi na nas. Ne pozabite, da smo vsi iz istega osnovnega materiala in da vsak namen, ki ga ustvarimo z mislimi vpliva na celoto. Vprašanje je le, koliko od dogajanja v tej celoti mi zaznavamo. In sploh se ne gre za to, če mi to zaznavamo na zavestnem nivoju ali ne. Definitivno pa to zaznavamo na podzavestnem iz katerega se potem ta zaznava prevede v zavestnega. Zavestna zaznava pa povzroči zavesten odziv, ki je pogojen z našo predstavo o tem kako stvari vidimo.
Aha!? »In kaj si naj počnem s tem?«, boste vprašali. Vsak od nas ima svoj lasten sistem čutenja in zaznavanja, ki je njemu lasten in občutljiv točno tako, kot si sam dovoli, seveda pa je drugačen pri vsakem človeku. Vsak od nas zaznava iste stvari malček drugače. Poglejte okuševalce vina ali pa okuševalce sira…. In tu se gre samo za zaznavanje vibracije iz katere je fizična snov, ki jo okuševalec okuša.
Pa veste, da imamo mi, ljudje v telesu napreden sistem zaznavanja s katerim se da čutiti čisto vse? Ne? No, imamo ga in imenuje se intuitivno zaznavanje. Vsak ima intuicijo, vsak od nas je že imel kdaj v življenju intuitiven preblisk, takšen ali drugačen. Nekateri se tega zavedamo nekateri spet ne. Vendar pa nam skozi intuitiven sistem naše telo sporoča, kaj si želi podzavest. In še enkrat, nekateri se tega zavedamo, nekateri spet ne, vendar pa, kot vse ostalo se da tudi tega naučiti oz. priučiti.
Govorim namreč o intuiciji, intuitivnem zaznavanju, interpetaciji tega in nenazadnje tem, da lahko obrnemo ustvarjanje tega kar smo v našo korist.
