Vsak od nas je prišel sem, na Zemljo, z drugačnim razlogom. Razrešit smo prišli energije v katere smo se zaciklali, ko smo hoteli odkriti kdo pravzaprav smo. In prav je tako, kajti ko smo to naredili, nam je pravzaprav to dejanje omogočilo, da začnemo definirati sami sebe, kajti prej, ko smo samo bili v nevtralnem stanju, se nismo vedeli definirati. Preprosto smo le bili nevtralno stanje, brez vseh občutkov, čustev in vsega ostalega.
In sedaj, sedaj smo tu. Tu smo, da lahko raziskujemo to, kar pravzaprav smo. Pred sabo imamo čudovito pot, ki nam bo pokazala kakšni in kaj smo. Ni se potrebno bati, kaj bomo na kocu spoznali, kajti v stanju nevtralnosti, čiste mirnosti smo bili popolni. Odkrili bomo svojo popolnost.
Vendar pa je še pred tem potrebno do potankosti spoznati svoje pravo bistvo. Potrebno je spoznati nasproten pol tistega, v kar smo se zapletli, ko smo naredili prvi nihaj iz popolnega ravnovesja – iz popolnosti. Sedaj odkrivamo drugi pol nihaja, torej nasprotje energij, nasprotne energije, ki smo jih odkrivali, ko smo naredili prvi nihaj, ko smo se odločili, da bomo raziskali sebe in svojo naravo. Nemogoče bi bilo to storiti iz popolnega ravnovesja, samo z opazovanjem, kajti opazovali bi stanje mirnosti, v katerem smo bili.
Enako je na vseh nivojih obstoja. Če se ne premaknemo iz ravnovesnega stanja v katerem smo, ne moremo spoznati nič novega o sebi in svojem stanju. Morda nam je v tem ravnovesnem stanju trenutno dobro, vendar pa, vsako ravnovesno stanje postane sčasoma dolgočasno in takrat je dobro, da se odmaknemo iz tega stanja, razburkamo vodo in gremo raziskovat. Življenja se ne da živeti iz naslonjača in ravno nasprotna stran, tek po življenju nam omogoči, da ga živimo.
Vsak od nas je prišel na Zemljo delat nekaj zelo pomembnega, živet življenje namreč. In to na svoj lasten način. Vendar pa je dosti od nas pozabilo, kaj to sploh je. Z vsem tem kar smo se naučil tekom življenja, smo pozabili svoj lasten način. Začeli smo se držati nekih resnic, ki so nam jih predstavili skozi strah in dosti od nas je opustilo svoj lasten način in svojo lastno pot, da bi sledili zgodbi strahu.
Če človek hoče preživeti življenje skozi svoj lasten način je dobro, da premaga strahove v sebi, tiste, ki ga držijo nazaj in se poda nazaj k ravnovesnemu stanju, k popolnosti. Seveda ima opcijo, da vztraja nekje na poti do popolnosti, vendar bo zato porabil ogromno energije, življenjske energije, zamudil vso zabavo ob življenju in se dolgočasil ob eni in isti točki svojega življenja. Življenje se namreč živi skozi vožnjo po njem, po življenju namreč in bolj je divja, bolj je zanimivo.
