Vir slike

A ste se že kdaj vprašali zakaj si želite biti nekdo? Želite biti podjetnik, učitelj, poslovnež, čistilka? Zakaj? V življenju bi lahko bili karkoli, karkoli, a ravno ta naša težnja, da bi bili nekdo, nas zaustavlja pri tem.

Vse težnje prihajajo od nekje, tudi težnja, da bi bili to, kar smo oz. želimo biti. Pa se vam zdi, da so te težnje vredu, da smo namreč čistilka, podjetnica, poštarka...?

Mnogi bodo na to vpašanje odgovorili s preprostim, tako so me vzgajali, to so počeli že moji starši, moji prijatelji so šli tja in tja, zabavno mi je. Pa smo si zares odgovorili kdajn a vprašanje zakaj počnemo to, kar počnemo?

Vsekakor to počnemo, ker hočemo odkriti nekaj znotraj nas, svoje bistvo, pa nam bo odgovor, ki ga bomo našli, ko bomo počeli to, kar pač že bomo prinesel odrešitev?

Vir slike

A ste opazili kakšne pozitivne učinke karantene in celotnega  cirkusa okoli Corona virusa, ki bodo pomagali do prebujenja?  (pa ne toliko čustvenega in miselnega temveč duhovnega)

Vsekakor odpadlo dosti čustvenih, metalnih in energetskih motilcev, ki motijo našo zavest in po drugi strani odvračajo njeno zavedanje sebe in Sebe.

No, jaz sem jih kar nekaj, nekaj pa jih tudi nizam spodaj. Prosim pa vas tudi, če ste vi opazili kakšnega, da ga kot odgovor na ta post v krakem opišete:

Vir slike

V času, ko vlada kruto poneumlja svoje državljane, prihaja do raznoraznih sprememb, ki pa gredo več manj neopaženo mino oči vseh tistih, ki bi jih morali imeti odprte. Vse vodilne strukture na svetu, pa tudi v naši državi so zazrte kako ponovno zagnati družbeno politični sistem, da bo potekal po starem konceptu krav molznic, vidijo pa ne, da se je pravzaprav zunaj, izven njihovih pogledov na svet marsikaj spremenilo.

Zemlja je začela dihati, čistiti se. Živalske vrste so se začele sproščati in se približevati tistemu, ki jih je vedno le zatiral. Politične in gospodarske strukture, ki rinejo v stari sistem represije in izkoriščevalništva tega ne morejo videti, kajti sam sistem, ki ga tako branijo in je iz njih naredil ljudi iz enousmerjenimi umi v svojo korist, je prav tisti, ki ji je naredil.

Vir slike

Biti ne navezan, odvezan od tega, kar si želi druga stran oz. kaj druga stran je in bo, je eno največjih daril, ki ga lahko daš drugi strani. Pa to ne zato, ker je svoboden, temveč zato, ker lahko počne, kar si želi.

Doseči to stanje je v materialnem svetu in svetu, kjer skorajda vsi projicirajo na drugega, zelo težko, a ne neizvedljivo. Kar je naloga vsake duša, predvsem pa in tudi staršev pa je to, da se naučijo kolikor se le-da biti objektivni in da ne delujejo iz svoje notranje nuje, da bi se otroka rešili, da bi poskrbeli zanj ali karkoli drugega.

Kajti če ravnajo z otrokom iz svojih potreb, potem bo otrok sicer mogoče tak, kot oni, a nikoli ne bo imel svobodne volje, da bi v svojem  življenju izrazil, to kar si v resnici želi. Vedno bo okoli sebe in v sebi čutil potrebo, da drugi z njim ravnajo na način, da mu govorijo, kaj naj počne.

Vir slike

Kaj je pravzaprav preobrazba? Vsak od nas jo dojema drugače, a ne glede na vse ima isti koren in vodi do istega. Do novega razumevanja, ki in odvisno od preteklega znanja ali izkušenj.

Kako ne, boste rekli, saj pa to kar smo se naučili, to je del nas, kako lahko izgubimo del nas, ki je del nas? Težava pri preobrazbi oz. velika priložnost prave preobrazbe je v tem, da se razkroji tisto, kar nas je prej definiralo.

Mnogo ljudi misli, da če se naučiš novo stvar, da boš razumel več, kar je na neki način res. Težava pri tej zgodbi pa je sledeča. Tisto, kar je že naučeno in kar te vodi in vleče že od prej, tisto ostane not v umu, celicah, v telesu. In da bi lahko v popolnosti živeli svojo »preobrazbo« je potrebno to pozabiti.

O tem kako pozabljati nas uči življenje, hoditi je namreč le potrebno po njem. Pa ne samo to, kajti s hojo samo, se stvari ne brusijo. Kar pa je potrebno, pa se je aktivno vplesti v življenje samo in dovoliti, da se stvari, ki nas bremenijo iz preteklosti zapustijo.

Vir slike

Zemlja nas uči spoštovati meje, pa ne glede na to, če so vse teorije zarote res ali ne. V vsakem primeru je bilo nekaj navdihnjeno iz Njene strani, da bi se zgodilo to, kar se dogaja.

Vsak od nas vsakega navdihuje s svojo prisotnostjo, s svojimi besedami, čustvi, a ko je potreba po tem, da je ta navdih vsiljen, porinjen v drugega, potem se krši njegova meja. Kaj pa je njegova meja, njegov osebni prostor?

Zemlja to dobro ve, saj nas je ustvarila, dala nam je pogoje, da se razvijamo. In če ne vemo, kdo, komu in zakaj, potem ne moremo vedeti, o čem točno govorim. A ne glede na vse, ima vsak svoj osebni prostor.

V zunanjem svetu, v fizičnem, ga zaznavamo kot dotik, poriv, v malo subtilnejšem, odriv, nekateri pa gredo celo tako daleč, da drugemu vsilijo del sebe, da več ne vidi sebe. V zunanjem svetu je to fizična opna, v subtilnejšem pa čustvena, intelektualna, vzročna ipd.