Vir slike

Isto je kot pri človeku. Če ne neguješ prisotnosti, je vse skupaj le skupek atomov, ki so povezani sami s sabo in pač počnejo kar pač počnejo. V trenutku pa, ko začneš negovati prisotnost, v čemerkoli že, pa se le ta začne odražati tudi v kvaliteti tiste, v čem jo neguješ.

In zakaj je prisotnost tako zelo pomembna? Ker je to primarna substanca, ki daje in poživlja življenje.

Ljudje smo dolgo časa vedeli za to, vse dokler nismo človeške prisotnosti nadomestili  s prisotnostjo nečesa drugega. Nežive stvari namreč ne morejo negovati prisotnosti, okrog česarkoli. V trenutku pa, ko začnemo negovati prisotnost, tudi človeško, z živo, iskreno in igrivo prisotnostjo nekoga, ki to prisotnost že ima, pa postanemo negovalec nove prisotnosti.

Zakaj je torej pomembna ekološko pridelana hrana. Le-ta bi morala biti pridelana v duhu življenja, ne le za biznis, ker v trenutku, ko več ni pridelana v duhu življenja, se tudi njena prisotnost neguje na drugačen način.

Vir slike

Je nekaj, pa ni nekaj. Kaj le je? Je brezpogojni tok življenja, ki teče skozi nas. Je reka, ki teče in jo lahko čutimo v sebi, kot neki neviden tok, ki teče od zgoraj navzdol, je nekaj kar nas poživlja. In če je ni, no potem nas vse moti, zapletemo se v materialnost in stvari so dokaj pogojene.

Če toka, ki ga morda zaznavamo, morda ne, ni, potem imamo eno orodje manj, s katerim lahko gledamo, vrednotimo svojo resničnost. Resničnost ni vedno to, kar je. Včasih se nam zdi bolj brezpogojna, da jo bolj sprejemamo, drugič spet ne. Ko pa smo popolnoma zapeti v materialne vidike življenja, pa nas dobesedno tepe.

A tega ne počne toliko zunaj, čeprav tudi, temveč notri, znotraj nas in nas nenehno opozarja na to, kar bi lahko bilo bojše ali drugače. Gre se pravzaprav za tok reke, ki je zelo počasen in kot počasna rekea, se zaletava v čeri, vijuga počasi. Ko pa je tok hitrejši, ruši vse pred sabo, odnaša tudi vse samo postavljene meje, ki smo si jih napletli v naši glavi.

Vir slike

Isto kot informirana stvar, ki po nekaj časa izgubi vibracijske sposobnosti, če ni vzpostavljenega pretoka z virom tega, kar ustvarja vibracijo. Tudi pri ljudeh je isto. Če se priklopimo na nekoga, ki nam predstavlja vir visoke vibracije in sam občasno pada ali ni priklopljen na vir, kar je pogost dejavnik v našem življenju, saj je skoraj nemogoče biti ves čas priklopljen, tudi njega sčasoma izčrpamo.

Takih primerov vidimo na stotine tisoče, ko drug drugega izpijamo. S tem, ko terjamo, da postane nek fizičen predmet ali navidezna izkušnja naš vir, le-to pa ni v popolnosti povezano s tem, od koder vibracija prihaja, jemljemo sebi, hkrati pa se priklapljamo na neko vprašljivo kvaliteto vibracije, ki verjetno za nas ni najboljša.

Prvič, v trenutku, ko se vir izprazni, smo tudi sami brez hrane in drugič, kadarkoli prejmemo energijo ali visoko vibracijo od tega, kar je naš vir, nikoli ne moremo biti prepričani, da je to 100% to kar rabimo.

Vir slike

Namen delavnice Celičnega zdravljenja & jedrne preobrazbe z nazivom Ogenj duše je pomagati ljudem, da spremenijo perspektivo v življenju na energetskem nivoju in se povežejo z globokimi deli sebe, ki so namenjeni kreiranju iz njihove lasne perspektive. Procesi, ki se na delavnici začnejo kreirajo njihovo resničnost prav od začetka. To niso samo neki procesi, ki se začnejo nekje na sredini.

Kako bi označili svoje delo?

Delo, ki ga opravljam, je sveto delo. Sega prav v jedro bitja človeka, zaradi česar je zelo pomembno, da se prostor, kjer se delavnica izvaja, vsaj za tisti čas, spremeni, postane sveti, posvečen prostor, ki je v popolnosti zavarovan z lučjo in ljubeznijo, tako, da vanj ne more vstopiti nič takšnega, kar ni zaželeno.

Vir slike

Na delavnici gremo zelo globoko in med tem, ko se nam odstirajo novi nivoji prihaja tudi do ostrejših potez, ki nam omogočajo, da iz teh novih nivojev čustev, misli in duha ustvarjamo. A tukaj se ne gre toliko za to, da karkoli ustvarjamo mi sami. Stvar je v tem, da ko se nam luščijo spodnje plasti vedno bolj prepoznavamo, da ni nobene potrebe po tem, da bi naredili karkoli, da bi se zgodilo karkoli. Vse kar je potrebno, je le to, da izdamo namen, potem pa je Duh tisti, ki kreira.

V življenju se nikoli pravzaprav ne gre za to, da karkoli ustvarjamo sami. Vedno je so-kreacija. Mi izdamo naročilo, Duh pa je tisti, ki to naročilo izvede. In če smo dovolj pretočni, se ravnamo po navodilih duha, kar z drugimi besedami pomeni, da se samo odzivamo na višjo zavest, da nas le-ta popelje tja, kjer je naš zadani cilj. Če seveda ni namena, ni nekega delovanja, razen, če smo dovolj pretočni, da dovolimo, da nas nagovarja to, kar nas pač nagovarja.

Vir slike

Vsak od nas ima svojo, vibracijo mislim. In vsaka je unikatna. Drugačne višine, druge frekvence, pa še spreminja se, glede na frekvenčni rang, ki je znan vsakemu posamezniku.

Vsak od nas namreč ve, kje je njegova meja, no vsaj moral bi. In če ne, no, potem pa mora iti izkušat življenje, da ga le to nauči, kje je njegova meja. In tukaj ne govorim o statični meji, temveč o meji, ki jo je na takšen ali drugačen način pripravljen varovati.

Ljudi, ki svoje meje ne poznajo ali vsaj nimajo dovolj utrjene, kaj zlahka prestopajo, tako svojo, kot mejo drugih ljudi. In podobno je z bitji, zato pa govorimo o evoluciji, najprej o osebnostni, potem pa o duhovni…