Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Bitja, 3. del | Duhovna rast

Vsak od nas ima svojo, vibracijo mislim. In vsaka je unikatna. Drugačne višine, druge frekvence, pa še spreminja se, glede na frekvenčni rang, ki je znan vsakemu posamezniku.

Vsak od nas namreč ve, kje je njegova meja, no vsaj moral bi. In če ne, no, potem pa mora iti izkušat življenje, da ga le to nauči, kje je njegova meja. In tukaj ne govorim o statični meji, temveč o meji, ki jo je na takšen ali drugačen način pripravljen varovati.

Ljudi, ki svoje meje ne poznajo ali vsaj nimajo dovolj utrjene, kaj zlahka prestopajo, tako svojo, kot mejo drugih ljudi. In podobno je z bitji, zato pa govorimo o evoluciji, najprej o osebnostni, potem pa o duhovni…

Vsako bitje se izobražuje, da bi si razširilo meje svojega zaznavanja. V kolikor pa jih z znanjem, ki ga poseduje, pa je to odvisno od tega, koliko ga ve ponotranjiti. Ponotranjiti znanje ne pomeni, naučiti se ga, napiflati ali ga vsrkati, da ga naš um obvlada, temveč pomeni, da ga živimo spontano, brez potrebe, da se držimo kakršnih koli meja.

To znanje mora postati del naše osebnosti in duše in z njim več niti ne upravljamo mi, temveč neka inteligenca, ki je višja od tega, kar imamo predstavo, da smo.

Kaj pa je ta višja inteligenca? No, to je višji del nas, ki se je inkarniral v naše nižje telo ali povejmo mu tisto, ki sluti, da obstaja nekaj več in ki se hoče ultimativno zliti s tem višjim.

Vse naše življenjske izkušnje, in ne govorim samo o izkušnjah v telesu in v tem življenju, temveč o celotnem obstoju naše energije, duše oz. prisotnosti, oblikujejo višino našega vibracijskega. Meja navzgor je postavljena samo z našo sposobnostjo sprejemanja nečesa novega in spreminjanja tega v sebe.

Govorim o Sebi, ne o sebi, kot o tem majhnem delu nas, ki ga vodi um, kajti ko se vsrka v naš višji del, Sebe, postane modrost in vrojeni del nas, ki je končno prišel domov, k Sebi.

Zanimiva je igra življenja, v kateri že namreč smo to kar smo in se iščemo, da pridemo tja.

In vibracija drugih? No, le-ta nam lahko pri tem pomaga, seveda pa tudi škoduje. Seveda se ne gre za to, kdo je bolj pameten ali premeten. Gre se pa za to, kdo ima večjo sposobnost prenašanja modrosti, torej tistega dela nas samih, ki prihaja od Uma in ne iz uma.

Sem že malček zakompliciral? Um z velikim U je um višjega dela nas, torej naše duše, prisotnosti, torej tistega, ki vse ve in vse vidi, vsaj do nivoja, kjer se nahaja. In um z malim u je naš običajen um, ki ne zaznava večje slike.

In zakaj? No, ker je ne more dojeti. Njegova sposobnost dojemanja tega kar se dogaja je preozka, premajhna, da bi lahko v celoti zaobjel to, kar se dogaja. Zato pa to dogajanje interpretira skozi svojo ozko perspektivo. Medtem, ko pa um z velikim U dojema stvari dosti širše in mu niso pomembne osebnostne lastnosti nižjega uma, ki se kažejo nižjemu umu, kot omejitve.

V življenju vsi vplivamo na vse s svojimi vibracijskimi nivoji. Drug drugemu pomagamo, da bi dojeli perspektive, pasovne širine drugih. In najbolj uspešni pri tem smo, če lahko med tem, ko vstopimo v drugo pasovno širino dojamemo v celoti to, kar je za nas prej bila omejitev.

A tega ne počnemo z umom, temveč z Umom, torej ne z našo vrojeno sposobnostjo premišljevati z mislimi, temveč le tako, da dovolimo, da naš višji Um vzame in dojame tisto, kar je potrebno, da se razmere umirijo, poležejo. Vsaka vibracija ima namreč stanje vzburjenosti in sanje mirnosti, ki se jo lahko doseže. In mirnosti ni moč doseči, če v umu obstaja potreba, da se odreagira na nekaj, kar je bolj ali manj pomembno.

Je že res, da je potrebno reagiranje, ampak, če imamo v tem reagiranju potrebo, da želimo nekaj dopovedati ali vsiliti, potem je to potreba za ustvarjanjem kaosa, nečesa novega, nečesa, kar sili, kar hoče biti videno, uveljavljano, ne glede na interes drugih. V takim primerih rinemo, porivamo z našim umu energijo, ki jo želimo visti drugemu, kot edino možno opcijo.

Vsako živo bitje, tako materialno, kot nematerialno, nosi v sebi neke tendence, ki jih izraža tako ali drugače. Tista bitja, ki so se odrešila tendenc, ki vodijo druge napram še več tendencam, so se odrešila delčka sebe in lahko svobodneje živijo, hkrati pa lahko še svobodneje izražajo svoj pravi namen.

Nimajo nobenih potreb, da bi pomagala drugim, če oni tega eksplicitno ne izrazijo, po drugi strani pa vztrajajo v svoji ljubeči naravi in se dajejo na razpolago, ko jih drugi pokličejo na pomoč.

Z razliko od njih pa obstajajo bitja, ki so kljub temu, da je narava duhovne evolucije takšna, ki vodi do stanja brez tendenc, pripravljena pomagati drugim samo v primeru, ko jim pomagajo ustvarjati tendence. In to ne samo njim, temveč tudi samim sebi.

Da govorim o svetu dvojnosti. In duhovna narava vseh nas je, da pridemo do stanja brez potrebe po ustvarjanju tendenc, razen, temu, da sledijo ljubeči volji Boga.

In bitja, ki ustvarjajo materialne ali kakršne koli druge tendence, no, njih največkrat zanima samol to, da zadovoljijo svoje sebične namene skozi delovanje drugih.

V vsakem  primeru, dobro je biti pazljiv pri sklepanju takšnih in drugačnih paktov s komerkoli, z materialnim ali nematerialnim, da ne bomo končali, tam kjer želijo oni in ne mi.

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer