Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Obroč varnosti | Duhovna rast

Ljudje jo čakamo, tako zunaj kot znotraj. A kaj je tisto, kar je najbolj pomembno za nas? Naš um bo rekel zunaj, seveda. A če pogledamo na zgodbo malo širše, se nam stvari začnejo kaj hitro razlikovati in začnemo prepoznavati, da temu ni čisto tako.

Kaj pa je pravzaprav zunaj? Je zunaj nekaj zunanjega ali je to nekaj kar je nekje drugje, mogoče povsod?

Starodavni modreci so rekli, da kakor zunaj, tako znotraj, in obratno. Pa je temu res tako? No, pa poglejmo…

Vse kar se dogaja zunaj nas ima vzrok znotraj nas, saj se najprej pojavi občutek znotraj nas in potem le še odreagiramo na to, da bi ta občutek zadovoljili. In bolj hlastamo za zunanjim, bolj se veča razdalja med notranjim in zunanjim.

Notranje je v popolnosti usklajeno s tem kar je, torej našimi čustvi, pretokom energije, milsimi. In ko smo samo znotraj, no, potem pač čutimo samo to, kar je znotraj.

V trenutku pa, ko se podamo na raziskovanje zunanjega, s čustvi, mislimi, energijo ipd., pa zapademo v ocenjevanje tistega, kar je zunaj in to primerjamo s tem kar je znotraj. In ker misli, čustva, to kar je nekaj, kar opazujemo zunaj nas niso nikoli identična temu, kar je znotraj nas, začutijo naši senzorji, naša čutila, da je med tem dvojim (tistim kar je zunja in tistim, kar je znotraj) odstopanje. In večje je odstopanje, večjo razliko čutimo.

Poravnanost s sabo, o tem smo izgubili in še izgubljamo besede. A kaj je pravzaprav to?

Odgovor se skriva v zgornji razprav o zunanjem in notranjem. Ljudje, no vsaj to kar čutimo, smo samo to kar smo. Težava se pojavi, ko začnemo sebe, to kar čutimo, razdeljevati, delati predpostavke, gledati na to kar je zunaj in na to kar je znotraj.

A ste slišali, da je vesolje v Vodnarjevi dobi rahlo orientirano pozitivno, za razliko od dobe rib. Z drugimi besedami to pomeni, da vleče našo energijo, čustva in misli bolj v smer k osvojitvi notranjega vrhunca., ne zunanjega. In če to pogledamo takole, kaj lahko vidimo, da nas vesolje podpira pri tem, da se lažje osredotočimo navznoter.

Notranje ravnovesje je zelo pomembno in kaj hitro lahko odkrijemo, da ravnovesij sploh ni, da obstaja samo eno. Razlika med njimi je le v tem, kam pač pošiljamo svojo pozornost in če je naša pozornost zelo razpršena na mnoge kraje, potem imamo težavo.

Vesolje nas namreč ne more čisto v popolnosti podpreti, da bi se premaknili v v svoje notranje ravnovesje. Sicer pa, če smo tak tip, da nas zanima milijon stvari samo zato, da se s tem, kar se dogaja zunaj nas, polnimo znotraj (ali pa praznimo), potem nas vesolje ne more v nobenem primeru pripeljati navznoter, saj živimo v svetu, kjer je vse zunanje.

In varnost? Varnost je samo en občutek in če ga začnemo razdeljevati na več, potem pač začnemo ustvarjati razdaljo med tem kar je, torej tem kar se čuti v telesu, in  med tem kar se čuti izven njega. In večje je neskladje med tem, kar čutimo v telesu, kjer se čuti popolna varnost in med tem, kar se čuti izven njega, v večjih težavah smo.

Nevarnost je namreč le občutek, ki ga ustvari razlika med tem kar čutimo znotraj in med tem, kar čutimo zunaj sebe. In bolj se poistovečamo s tem, kar čutimo zunaj sebe, večji občutek, da nismo varni imamo.

Kako torej preko tega, da se ne bomo počutili ne-varno? Vse nas podpira. Vesolje je tu, naše življenje je tu, hkrati pa so še tukaj težave, ki nam samo pokažejo, kako daleč smo odšli od čutenja svojih lastnih občutkov.

Da bi se začeli in vedno bolj počutili varno, je potrebno začeti svojo pozornost usmerjati navznoter in to zavestno, kar če čakamo, da bo to naredila naša podzavest, preden se to odločimo zavestno, najverjetneje tega ne bo.

Tibetanci, mnoga vzhodna ljudstva so prepoznala, da je pravi odgovor na vse težave znotraj, kar sicer ne pomeni, da smo v življenju pasivni, le čakati moramo na odgovor, ki prihaja iz popolnega ravnovesja, iz srednje pot, kot bi temu rekel Buda. In kako to storiti, iti namreč navznoter, se soočati s sabo?

Eden pravih odgovorov je, da  se vsedemo v tišino in samo dovolimo, da steče skozi nas, kar pač steče. Čustev ne obsojamo, prav tako misli ne. Samo dovolimo, da pride, karkoli pač pride. In to je zelo dobro, da počnemo z zaprtimi očmi, da nam ne bo pozornost preveč begala stran.
Seveda pa je zelo dobro, da smo ob tem, zelo tihi, mirni, tako znotraj (v glavi) kot zunaj (zunanja pozornost). In čez nekaj časa se bomo začeli pogrezati navznoter, v svojo praznino, tem kjer ne bo potegov ne levo, ne desno, naša čustva in občutki pa bodo le takšni kot prihajajo iz nas.

Na ta način bomo ubili dve muhi. Začeli bomo namreč čutiti in okušati naše pravo čutenje, tisto, kar je znotraj nas že od začetkov našega nastanka, po drugi strani pa se bomo vedno bolj prilagajali, učili, kako se soočiti s tem, kar se dviga znotraj nas.

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer