Isto kot informirana stvar, ki po nekaj časa izgubi vibracijske sposobnosti, če ni vzpostavljenega pretoka z virom tega, kar ustvarja vibracijo. Tudi pri ljudeh je isto. Če se priklopimo na nekoga, ki nam predstavlja vir visoke vibracije in sam občasno pada ali ni priklopljen na vir, kar je pogost dejavnik v našem življenju, saj je skoraj nemogoče biti ves čas priklopljen, tudi njega sčasoma izčrpamo.

Takih primerov vidimo na stotine tisoče, ko drug drugega izpijamo. S tem, ko terjamo, da postane nek fizičen predmet ali navidezna izkušnja naš vir, le-to pa ni v popolnosti povezano s tem, od koder vibracija prihaja, jemljemo sebi, hkrati pa se priklapljamo na neko vprašljivo kvaliteto vibracije, ki verjetno za nas ni najboljša.

Prvič, v trenutku, ko se vir izprazni, smo tudi sami brez hrane in drugič, kadarkoli prejmemo energijo ali visoko vibracijo od tega, kar je naš vir, nikoli ne moremo biti prepričani, da je to 100% to kar rabimo.

Kaj pa je tisto, kar rabimo? Naša lastna vibracija je 100% vibracija vira, ki pa se v popolnosti razlikuje od vibracije kogarkoli drugega. Rabimo torej našo lastno vibracijo. In to ne le tako, da se občasno napolnimo, temveč tako, da se nanjo povežemo, da postanemo popolnoma samostojna oseba, ločena od vseh drugih.

Zelo težko je v današnjem svetu delovati na način, ko delujemo iz naše lastne vibracije, saj smo prepredeni z milijon različnimi signali, hkrati pa nas še marketing in vse ostalo nenehno bombardira z vedno novimi potrebami, ki jih naj zadovoljujemo.

A ne pozabiti. Vse kar »kupimo« zunaj sebe, razen, če to znotraj nas spodbuja našo lastno povezanost z virom, je le nekaj, kar dodaja k naši vibraciji nekaj, kar bo prej ali pozneje splahnelo. Stopilo se bo kot led, odkadilo se bo kot dim, strohnelo bo kot drevo.

Vse v naravi je priklenjeno k temu, da propada, odteka. Ostajajo le tiste stvari, ki so v popolnosti povezane in naš lasten vibracijski nivo, kajti le-te so tiste, ki jih opazimo. Zato naj bi človek vedno le stremel k temu, kar mu pomaga, da vzdržuje svoj vibracijski nivo.

Govorim o svojem vibracijskem nivoju, ne o vibracijskem nivoju nekoga drugega. Kajti, če vsrkamo njegovo dobro voljo, njegovo radoživost, inteligentnost, potrebo, potem je on več nima, mi pa posedujemo njegovo vibracijo.

O tem, kako srkamo vibracije drugih in kako hitro podležemo vplivu in čustvom, mislim drugih bi se dala napisati celotna znanstvena razprava in psihologija govori o prenosu čustev. A ni težava v tem, da se stvari prenašajo, temveč je težava v tem, da ostajajo.

Sem, na Zemljo nismo prišli kopirat čustva in misli, namene nekoga drugega, pa vendar s tem, ko zadržujemo vibracijo nekoga drugega, počnemo prav to. Ravnamo kot oni, obnašamo se kot oni, smo oni!

Sem smo prišli biti to kar smo, torej mi sami. In to lahko storimo le tako, da vzpostavimo svojo lastno povezavo z virom in dovolimo, da le-ta postane vir naše vibracije. In ko smo že tako daleč, je popolnoma vseeno, na kateri vibraciji smo, kar bo takrat naš lasten vir poskrbel za to, da bomo na pravi.