Eno največjih vprašanj na katerega išče znanost odgovor dandanes o človeški zavesti ima opraviti z lastnim izvorom - če je preporosto produkt uma ali so možgani sami prejemnik zavesti. Če zavest ni produkt uma, bi to pomenilo, da se pri naših fizičnih telesih pravzaprav ne gre nujno za njeno nadaljevanje; da je zavest zunaj naših teles.

Spraševanje teh vprašanj je osnovno za razumevanje resnične narave naše resničnosti in s tem, da kvantna fizika vedno bolj pridobiva na popularnosti postajajo vprašanja, ki se nanašajo na zavest in njen odnos do človeške fizičnosti vedno bolj relevantna.

vir: http://www.collective-evolution.com/

Opice imajo človeku podobno sposobnost za ugibanje, kaj si drugi mislijo, celo v primerih, ko se nekdo drži napačnega verovanja glede na raziskavo, ki podpira pogled, da lahko drugi primati sočustvujejo in imajo zapletena notranja življenja. Odkritja pri šimpanzih, bobonih in orangutanih so prvi, ki jasno prikazujejo, da lahko opice predvidijo verovanja drugih - celo, če vedo, da je predvidevanje napačno. V novo izvedenem eksperimentu klasične psihologije, so bile opice sposobne pravilno predvideti, da bo nekdo iskal skriti predmet na specifičnem prostoru, čeprav so opice vedele, da predmeta več ni bilo tam. Na sposobnost predviditi, da nekdo vztraja pri napačnem verovanju - na kar se psihologi nanašajo kot na “teorijo uma” - se gleda kot na mejnik v kognitivnem razvoju, ki ga otroci pridobijo v normalnih okoliščinah pri petih letih. Odkritja preobračajo pogled, da je spososbnost postaviti sebe v čevlje nekogar drugega, edinstvena človeku. Krupenye in Fumihiro Kano, komparativna psihologa na univerzi v Kyoto, ki sta so-voditelja študije, sta ponovno preiskala vprašanje z uporabo kreativnega pristopa, ki je vključeval prikazovanje videov s preoblečenimi igralci v oblačila King Konga. Video vklučuje igralca oblečenega kot King Kong, ki udari človeka, ki drži dolgo palico preden švigne pod eno od dveh kopic, medtem, ko človek gleda. V nekaterih scenarijih figura King Konga zamenja kopico, medtem, ko človek izgine iz vidnega polja za vrata. Človek se potem ponovno pojavi in udari kopico pod katero misli, da je skrit njegov pomočnik - s predvidevanjem, da odkrije svojo lastno, Preko uporabe tehnologije za sledenje očem, so znanstveniki pokazali, da je 17 od 22 opic, ki so jih testirali, menjalo svoj pogled, da bi pokazali, da so pravilno predvideli, kdaj se bo človek usmeril k napačni kopici. Odkritja so bila objavljena v torek v reviji Science.

Vir: https://science.slashdot.org

Raziskovalci so sporočil v torek, da kajenje zabrazgotini DNK v jasnih vzrocih, Večina poškodb zbledi skozi čas, kot so odkrili - a ne vse. Njihova študija, kjer je sodelovalo 16.000 ljudi je pokazala, da med tem, ko večina večina genetskih odtisov povzročiteljev bolezni, ki jih pusti kajenje zbledi po petih letih, če ljudje prenehajo s kajenjem, nekateri ostanejo za vedno. Zaznamki so narejeni v procesu, ki se imenuje metilacija, kar je spremeba DNK, ki lahko deaktivira gen ali spremeni njegovo delovanje - pogosto povzroča raka in druge bolezni. Team je preiskoval krvne vzorce, ki jih je dalo 16.000 ljudi, ki so sodelovali v različnih študijah, vse od leta 1971. V vseh študijah, so ljudje dali krvne vzroce in izpolnili vprašalnike o kajenju, prehrani, življenjskem stilu in njihovi zdravstveni zgodovini. Odkrili so, da so kadilci imeli vzorec mitalacijskih spremeb, ki so prizadele več kot 7.000 genov, ali eno tretjino poznanih človeških genov. Mnogi od poznanih genov so znane povezave za srčna obolenja in rak, ki jih povzroča kajenje. Med temi, ki so prenehali s kajenjem, se je večina teh spremeb obrnila v stanje, ki jih je moč opaziti pri ljudeh, ki niso nikoli kadili po peti hletih, je objavil team v reviji Ameriškega društva za srce Circulation: Kardiovaskularna genetika. Vendar pa, so odkrili, da so spremembe povezane s kajenjem pri 19 genih, vključno z genom TIAM2, ki je povezan z limfomom, trajale 30 let.

Vir: https://science.slashdot.org/story/

Kvantna teleportacija se je pravkar premaknila iz laboratorija v resničen svet, z dvema neodvisnima ekipama znanstvenikov, ki so upešno poslali kvantne informacije čez več kilometerske optične mreže v Kalgariju v Kanadi in Heifeiu na Kitajskem. Kvantna teleportacija se zanaša na čuden fenomen, ki se imenuje kvantno prepletanje. V osnovi kvantno prepletanje pomeni, da sta dva delca neločljivo povezana, tako, da merjenje stanja enega v trenutku vpliva na stanje drugega, ne glede kako daleč stran sta - kar je napeljalo Einsteina, da poimenuje prepletanje “čudno delovanje na daljavo”. V zadnjih eksperimentih, oba sta bila objavljena v Nature Photonics (tukaj in tukaj), sta teama imela rahlo različne postavitve in rezultate. Vendar pa, kar sta obe imeli pogosto, je dejstvo, da sta obe teleportirali svoje informacije čez obstoječo optično mrežo - kar je pomembno, če želimo kadarkoli zgraditi uporabne kvantno komunikacijske sisteme. Da bi razumeli ekspeimenta, jih je Anil Ananthaswamy lepo razdeli v reviji New Scientist kot tole: predstavljajte si tri vključene ljudi - Alice, Boba in Charlija. Alice in Bob si želite deliti svoje kriptografske ključe, in da bi to lahko storila, potrebujeta Charlijevo pomoč. Charlie potem imeri dva delca, ki ju je prejel od vsakega od njiju, tako, da ju ni več moč diferenciirati - in to rezultira v kvantnem stanju, da je Aličin delec prenesen na Bobobov prepleten delec preko vmesne postaje v obliki Charlija. Kanadski eksperiment je sledil istemu procesu in je bil sposoben prenesti kvantno informacijo čez 6.2 kilometra daleč v optični mreži Calgaryja, ki ni v redni uporabi.

Vir: https://science.slashdot.org/

Raizskovalci iz MIT Laboratorija za računalništvo in umetno inteligenco so razvili napravo, ki uporablja radio valove, da bi odkrila, če je nekdo srečen, žalosten, jezen ali navdušen. Ta preboj olajša doseganje tega, kar so znanstveniki poizkušali doseči leta s stroji: občutiti človeška čustva. Raziskovalci verjamejo, da je sledenje človeškim občutkom korak narej pri izboljšanju njihovega vsesplošnega počutja. Tehnologija ni invazivna; deluje v ozadju, brez tega, da bi oseba morala narediti karkoli. Naprava, ki se imenuje EQ-Radio, ki je bila razložena v dokumentu, ki je bil objavljen v torek on-line, je trenutno podobna škatli za čevlje. Deluje z odbijanjem brezžičnih signalov od osebe. Na te signale se učinkuje z gibanjem, kot dihanje in srčnih uradcev. Ko srce črpa kri, se v našem telesu uporablja sila in koža vednorahlo vibrira. Ko vibracije učinkujejo na te valove, se le-ti vrnejo v napravo. Računalnik potem analizira signale, da bi določil spremembe v srčnem ritmu in dihanju. Raziskovalci so demonstrirali, da njihov sistem zaznava čustva enako kot elektrokardiogram (EKG), splošna prenosna naprava, ki jo medicinski profesionalci uporabljajo za sledenje srčnega ritma. Strojna analiza radijskih valovov temelji na umetni inteligenci, ki se uči, kako različni srčni utripi označujejo določena čustva. Kot del testiranja, je stroj odbil del valov od igralcev, ki so reagirali na cel niz čustev. Več čustev je stroj izkusil, boljše je določil kateri signal, kot npr. hiter srčni utrip, je izdal njihovo resnično čutenje. Z nadziranjem radijskih valov, ki so se odbili od ljudi, ki so srečni, je stroj izpostavljen določenim znakom - kot srčni utrip ali tip dihanja - povezan s tem, da se dobro počutiš.

Vir: https://science.slashdot.org/

Norrbotten, najbolj zahodna dežela na Švedskem se zdi malo verjeten kraj kjer bi znanstveniki našli dokaze za radikalno novi preobrat v tem kako naši geni oblikujejo to kdo mi smo. A to je redko poseljena dežela znotraj Arktičnega kroga, kjer je polnost bogastva zgodovinskih dokazov ponudila vpogled v to, kako okolje lahko oblikuje način na katerega je naš genom prebran ali izražen, z učinki, ki lahko preidejo iz staršev na otroke in celo vnuke.

Ti učinki izvirajo iz 19 stoletja, ko je lakota udarila deželo v nepredvidljivem vzrocu približno vsako desetletje. Norrbotten,je tako oddaljen, da ko je žito velo, da so ljudje stradali. Med temi težkimi časi so bila prepletena leta , ko je hrana rastla v obilju in so njeni prebivalci najedli do vrha svojih želodcev in src.

S tem, ko so pogledali v natančne agrikulturne in medicinske zapise prebivalcev te dežele, so znanstveniki opazili, da če je deček živel skozi obdobja pojedin ali lakote, da je to lahko vplivalo na dalgoročno zdravje ne le sinov, temveč tudi njihovih vnukov.