Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Raziskovalci pravijo, da delfini govorijo drug z drugim s celimi stavki | Zoologija

Raziskovalci v Naravnem rezervatu Kardag v Fedosii, v Ukrajini so naredili osupljivo odkritje: Delfini so sposobni se medsebojno pogovarjati v popolnih stavkih, ki so sestavljeni iz do peteh besed.

Leta smo vedeli, da so delfini absurdno inteligentna bitja in redno signalizirajo drug drugemu, da bi se obvestili o nevarnosti s kliki in piski. Vendar pa so razkiskovalci na Karadagu zabeleželi par delginov s flašastim nosom iz Črnega morja, Yasho in Yano, ki sta izvajala to, kar se lahko le zabeleži kot konverzacija. Z uporabo novega tipa podpvodnega mikrofona visoke ločljivosti, ki je sposoben razločiti različne zvoke delfina, so raziskovalci odkrili, da delfini uporabljajo “besede” in še bolj neverjetno, potrpežljivo čakajo, dokler drugi ne končajo “stavka” preden odgovorijo.

Vse kar moramo storiti zdaj je, da odkrijemo, kaj v resnici pravijo. Pretekla raziskava je prevedla določeno število delfinskih “besed”, ki označujejo posameznike in jih obveščajo o prisotnosti hrane. Vendar pa je trenutno, poizkušati razumeti, o čem Yasha in Yana govorita, kot poizkušati slediti pogovoru v Mandarinščini, če veste kako povedati, “Hej Jeff, tukaj je sir.” Nadaljnje raziskave so vsekakor potrebne, vendar pa je to ogromno odkritje, ki bi nam sčasoma lahko dovolilo govoriti z drugimi vrstami.

Vir: https://www.engadget.com

Končno vemo, kako ptice med letom spijo, ne da bi umrle | Zoologija

V zahvalo nekaterim strašno dolgim časom leta, so znanstveniki ugibali, da so določene vrste ptic sposobne spati med letom. Izjemen nov eksperiment, ki ga je izvedel team mednarodnih znanstvenikov je dokazal, kako je lahko to res, s tem, da je prikazal, da ptice lahko lahko zadremajo med , ko ulovijo let na rastočih zračnih tokovih.

V novem dokumentu, ki je bil objavljen v Nature Communications, so Niels Rattenborg iz Inštituta Max Plancka in njegovi sodelavci iz večih drugih inštitucij ponudili prvi dokaz, ki kaže, da leteče ptice lahko spijo bodisi s polovico možganov aktivnih ali z obema hemisferama izklopljenima istočasno. Izredo, te ptice lahko zadržijo njihovo sposobnost navigiranja med tem, ko so v REM fazi spanca, kar vključuje začasno izgubo mišičnega tonusa.

Več na: http://gizmodo.com/

Nevroni pozicionirajo svoje delce za hitro komunikacijo | Nevrologija

Nevroni, ki govorijo drug z drugim imajo proteine, ki zrcalijo drug drugega.

Nevroni komunicirajo s pošiljanjem kemičnih signalov, ki se imenujejo nevrotransmiterji čez sinapse,  specializirane povezave med dvema posamičnima celicama. Ta komunikaciaj zahteva delikatno in zapleteno molekularno arhitekturo. Nedavni dokument, ki je bil objavljen v reviji Nature je sedaj pokazal. Da je struktura tega med celičnega prostora bolj zapletena, kot so to prej mislili in verjetno pomaga spodbuditi učinkovitost signaliziranja.

Avtorji tega dokumenta so spremljali tri proteine, ki jih je moč najti v celicah, ki pokrenejo signalni proces. )Generično se imenujejo presinaptični proteini v celici, ti, ki so jih spremljali tukaj so RMI1, RIM2, Munc13 in basson.) Vsak od teh proteinov je bil posebno označen in avtorji so izrisovali gostoto njihove distirbucije čez aktivne cone sinapse.

Več o tem na http://www.nature.com/

Po štiridesetem letu bolj srečni in imamo manj stresno življenje | Psihologija

Čeprav se pri štiridesetih letih že povečajo možnosti za razne zdravstvene tegobe, to očitno ne uniči sreče, ki je bolj značilna za to starostno obdobje. Po štiridesetem letu sodeč po raziskavi strokovnjakov z University of California San Diego School of Medicine nismo le bolj srečni, ampak je življenje v tem času tudi manj stresno. Za najbolj stresno obdobje so strokovnjaki označili obdobje med 20. in 30. letom. 

Po tridesetem letu je sreča sodeč po raziskavi iz leta v leto vse večja in se povečuje tudi po štiridesetem, petdesetem in šestdesetem letu.

Bolj modri in bolj prilagodljivi

V raziskavi so merili fizično zdravje ljudi, njihove kongnitivne sposobnosti in druge dejavnike povezane z duševnim zdravjem in stopnjo zadovoljstva. Sodelovalo je 1.546 moških in žensk v starosti od 21 do 100 let. Udeleženci pa so bili izbrani povsem naključno. 

Izkazalo se je, da so bili starejši ljudje v raziskavi kljub raznim zdravstvenim tegobam bolj srečni in pod manjšim stresom.

Ena od hipotez, zakaj je temu tako je, da se s starostjo povečuje modrost. Zato so starejši ljudje bolj spretni pri prilagajanju, bolj čustveno stabilni in pod manjšim stresom.  

vir: http://www.zurnal24.si/

IBM ustvarja prvi umetni nevron, ki zamenjuje fazo | Tehnični napredek

IBM je ustvaril prvi umetni stohastični nevron na svetu, ki menjuje fazo velikostnega razreda nano in je že ustvaril in uporabil populacijo, ki je izgrajena iz 500 le-teh, da bi obdelal signal na podoben način kot to počnejo možgani. Spletna stran Ars tehnica poroča, “Prav tako kot biološki nevron ima Umetni nevron podjetja IBM inpute (dendrite), nevronske membrane (lipidno plast) okoli ustvarjalca konic (soma, nukleus) in output (akson). Obstaja tudi mnočna povezava za nazaj, ki vodi iz ustvarjalca konic, do inputov, da bi okrepila moč nekaterih vstopnih konic. Ključna razlika je v membrani. V nevronu pojetja IBM je membrana zamenjana z majhnim izenačevalnikom iz germaniuma.antimona-telluriuma (GwSbTe ali GST). GST, ki je glavna aktivna sestavina pri ponovno prepisljivih optičnih diskih, je material, ki menjuje fazo. To pomeni, da lahko srečno obstaja v dveh različnih fazah (v tem primeru v kristalinski in amorfni) in zelo lahko prehaja med njima, ponavadi z uporabo toplote (preko laserja ali elektrike). Material, ki menjuje fazo ima zelo različne fizične lastnosti glede na to, v kateri fazi je; v primeru GST, je njegova amorfna faza električni izolator, med tem, ko kristalinska prevaja. Z umetnimi nevroni začne izenačevalnik GST življenje v svoji amorfni fazi. Potem pa, ko konice, ki pridejo iz vhodov, začne GST počasi kristalizirati. Sčasoma GST kristalizira dovolj, da postane prevoden - in voila, elektrika teče čez membrano in ustvarja konice. Po samovoljnem obdobju uporanra (obdobju počitka, kjer nekaj ni odzivno na stimuli) se GST resetira nazaj v svoje amorfno stanje in proces se začne ponovno.”

Raziskava je objavljena preko revije Nature.

Vir: https://science.slashdot.org/

Študija sugerira, da je biti len, znak visoke inteligence | Psihologija

Razkritja iz ameriška študije se zdijo, da podpirajo zamisel, da se ljudje z viskom IQ zdolgočasojo dosti lažje, kar jih vodi do tega, da preživijo več časa, da se lahko ukvarjajo z mislimi. In aktivni ljudje morda morajo biti bolj fizični, saj potrebujejo stimulacijo za njihove ume z zunanjimi aktivnostmi, bodisi, da bi pobegnili svojim mislim ali ker se prehitro zdolgočasijo. Raziskovalci iz Univerze Gulf Coast so dali skupini študentov klasiček test - iz pred treh desetletij. V vprašalnikih ‘potreba za kognicijo’ so vprašali udeležence, da rangirajo kako močno se strinjajo z izjavami kot “Zares uživam v nalogi, ki vključuje to, da pridem do nove rešitve problemov.” in “Mislim le tako težko, kot moram.” Raziskovalci, ki jih je vodil Todd McElroy, so potem določili 30 ‘mislecev’ in 30 ‘ne-mislecev’ iz izbora kandidatov. V obdobju naslednji sedem dni sta obe skupini nosili napravo na zapestju, ki je sledila njihovim gibom in nivojem aktivnosti, kar jim je zagotavljalo konstanten tok podatkov, kako fizični aktivni so bili. Rezultati so pokazali, da je bila skupina mislecev dosti manj aktivna med tednom, kot ne misleča skupina. “Dokončno je pomemben dejavnik, ki lahko pomaga bolj mislečim posameznikom, da se bojujejo s svojo nižnjo povprečno aktivnostjo, zavedanje”, je rekel McElroy, glede na Britansko Psihološko Združenje.

“Zavedanje njehovih tendenc, da so manj aktivni, združenih s zavedanjem glede stroška, ki je povezan z neaktivnostjo, lahko bolj misleče ljudi postavi pred izbiro, da postanejo bolj aktivno skozi dan.”

Vir: https://science.slashdot.org/

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer