Znanstveniki na Državni Univerzi v Floridi – vodilnem Nacionalnem Laboratoriju Visokih Magnetnih Polj so odkrili obnašanje v materialih, ki se imenujejo Kuprati, ki sugerira, da prenašajo tok, ki je popolnoma drugačen od konvecionalnih kovin, kot npr. baker. Raziskava, ki je bila objavljena danes v reviji Science, dodaja nov pomen k avtomatskemu poimenovanju materialov, »čudni materiali«. Kuprati so visoko temperaturni superprevodniki (HTS), kar pomeni, da lahko prenašajo tok brez kakršne koli izgube energije pri takšnih temperaturah kot konvencionalni, nizko temperaturni superprevodniki (LTS). Čeprav znanstveniki razumejo fiziko LTS-ov, še vedno niso razbili lupine materialov HTS. Način na katerega točno prehajajo elektroni skozi te materiale ostaja največja skrivnost na tem področju.

Za svojo raziskavo na enem specifičnem Kupratu, Lantham Stronij Bakrovem Oksidu (LSCO), se je ekipa, ki jo je vodil fizik Arkady Shekhter osredotočila na njegovo normalno, kovinsko stanje – na stanje iz katerega superprevodnost sčasoma izbije, ko se temperatura zniža dovolj. To normalno stanje Kupratov je poznano kot »čudna« ali »slaba« kovina, delno zaradi tega, ker elektroni ne prevajajo posebno dobro elektrike. Znanstveniki so proučevali konvencionalne materiale več kot stoletje in se na splošno strinjajo o tem kako elektrika potuje skozi njih. Enote, ki nosijo naboj skozi te materiale imenujejo »kvazidelci«, kar so v osnovi elektroni po predelavi v njihovem okolju. Ti kvazidelci delujejo skoraj neodvisno  drug od drugega med tem ko nosijo električni naboj skozi prevodnik. Ato, da kvazidelci tečejo tudi hkrati razloži, kako električni naboj teče skozi kuprate? V MagLabovem nacionalni podružnici za pulzirajoče polja v Los Alamosu v Novem Meksiku, so Shekter in njegov team raziskovali to vprašanje. LSCO so tudi postavili v zelo visoko magnetno polje, pri tem so uporabili tok da to stori in potem merili upor. Podatki, ki so se pojavili kot rezultat so razkril, da tok ne more pravzaprav potovati preko konvecionalnih kvazidelcev, kot to počne v bakru ali stanjšanem silikonu. Normalno kovinsko stanje Kuprata, ki se je pojavilo, je bilo vse prej kot normalno.

vir: https://science.slashdot.org

Nacionalni laboratorij v Los Alamoszu je leta 2012 zapisal: “Več kot 20 let ve tako vojska kot komercialna aero industrija, da lahko visoko energetski nevtroni, ki tečejo skozi atmosfero  povzročijo računalniške napake." Ko se računalnik zruši ali telefon zamrzne, ne začnite tako hitro kriviti njihovega izdelovalca. Kozmično sevanje - oz. električno nabiti delci, ki ga le-to ustvarja - je morda vaš resnilčni sovražnik. Medtem, ko je neškodljivo živečim organizmom, pa ima majhen delež teh delcev dovolj energije, da moti delovanje mikroelektronskih vezij v naših osebnih napravah...delci spremenijo posamezni bit podatkov, ki je shranjen v računalniškem spominu. Posledice so lahko trivialne kot spreminjanje posameznega piksla pri fotografiji ali lahko zrušijo potniško letalo.

Za to je kriviti tudi “razburjenje zaradi posameznega dogodka” pri napaki pri elektronskih volitvah v  Schaerbeekmu v Belgiji leta 2003. Preokret bita pri napravi za elektronske volitve je dodal 4.096 dodatnih glasov enemu kandidatu. Napako se opazili le zato, ker je stroj dal kandidatu več glasov, kot je bilo to možno: “To je zares velik problem, vendar pa ga ponavadi javnost ne vidi.”, je rekel Bharat Bhuva. Bhuva je član skupine za raziskovanje učinkov sevanja Vanderbiltove univerze , ki je bila vzpostavljena 1987 zaradi preučevanja učinkov sevanja na elektronske sisteme.

Cisco reziskuje kozmično sevanje od leta 2001 in je septembra na kratko navajal kozmično sevanje kot možno razlago za delno izgubo podatkov, kar doživljajo stranke pri njihovih ruterjih ASR 9000.

Vir: https://science.slashdot.org/

Odkritje “neravnotežne snovi” bi lahko prepisalo pravila fizike. Že več mesec obstaja špekulacija, da so raziskovalci končno ustvarili časovne kristale - čudne kristale, ki imajo atomsko strukturo, ki se ponavlja ne le v prosotru, temveč tudi v času, kar jih postavlja v neskončno gibanje brez energije. Sedaj je uradno - raziskovalci so pravkar sporočili v podrobnostih, kako narediti in izmeriti te čudne kristale. In dve neodvisni skupini znanstvenikov trdita, da sta dejansko ustvarili časovne kristale v laboratoriju, ki temelji na tem načrtu, kar potrjuje obstoj povsem nove oblike snovi.

Obe ekipi - ena iz Harvarda in druga iz Univerze na Marylandu - sta predložili svoja odkritja v publkiacijo, ki so jo pregledali sodelavci, glede na članek, in “glede na dejstvo, da sta obe ekipi uporabili enak načrt, kako narediti časovne kristale iz popolnoma drugačnih sistemov je obetavno.”

vir: https://science.slashdot.org/

Kvantna teleportacija se je pravkar premaknila iz laboratorija v resničen svet, z dvema neodvisnima ekipama znanstvenikov, ki so upešno poslali kvantne informacije čez več kilometerske optične mreže v Kalgariju v Kanadi in Heifeiu na Kitajskem. Kvantna teleportacija se zanaša na čuden fenomen, ki se imenuje kvantno prepletanje. V osnovi kvantno prepletanje pomeni, da sta dva delca neločljivo povezana, tako, da merjenje stanja enega v trenutku vpliva na stanje drugega, ne glede kako daleč stran sta - kar je napeljalo Einsteina, da poimenuje prepletanje “čudno delovanje na daljavo”. V zadnjih eksperimentih, oba sta bila objavljena v Nature Photonics (tukaj in tukaj), sta teama imela rahlo različne postavitve in rezultate. Vendar pa, kar sta obe imeli pogosto, je dejstvo, da sta obe teleportirali svoje informacije čez obstoječo optično mrežo - kar je pomembno, če želimo kadarkoli zgraditi uporabne kvantno komunikacijske sisteme. Da bi razumeli ekspeimenta, jih je Anil Ananthaswamy lepo razdeli v reviji New Scientist kot tole: predstavljajte si tri vključene ljudi - Alice, Boba in Charlija. Alice in Bob si želite deliti svoje kriptografske ključe, in da bi to lahko storila, potrebujeta Charlijevo pomoč. Charlie potem imeri dva delca, ki ju je prejel od vsakega od njiju, tako, da ju ni več moč diferenciirati - in to rezultira v kvantnem stanju, da je Aličin delec prenesen na Bobobov prepleten delec preko vmesne postaje v obliki Charlija. Kanadski eksperiment je sledil istemu procesu in je bil sposoben prenesti kvantno informacijo čez 6.2 kilometra daleč v optični mreži Calgaryja, ki ni v redni uporabi.

Vir: https://science.slashdot.org/

Raizskovalci iz MIT Laboratorija za računalništvo in umetno inteligenco so razvili napravo, ki uporablja radio valove, da bi odkrila, če je nekdo srečen, žalosten, jezen ali navdušen. Ta preboj olajša doseganje tega, kar so znanstveniki poizkušali doseči leta s stroji: občutiti človeška čustva. Raziskovalci verjamejo, da je sledenje človeškim občutkom korak narej pri izboljšanju njihovega vsesplošnega počutja. Tehnologija ni invazivna; deluje v ozadju, brez tega, da bi oseba morala narediti karkoli. Naprava, ki se imenuje EQ-Radio, ki je bila razložena v dokumentu, ki je bil objavljen v torek on-line, je trenutno podobna škatli za čevlje. Deluje z odbijanjem brezžičnih signalov od osebe. Na te signale se učinkuje z gibanjem, kot dihanje in srčnih uradcev. Ko srce črpa kri, se v našem telesu uporablja sila in koža vednorahlo vibrira. Ko vibracije učinkujejo na te valove, se le-ti vrnejo v napravo. Računalnik potem analizira signale, da bi določil spremembe v srčnem ritmu in dihanju. Raziskovalci so demonstrirali, da njihov sistem zaznava čustva enako kot elektrokardiogram (EKG), splošna prenosna naprava, ki jo medicinski profesionalci uporabljajo za sledenje srčnega ritma. Strojna analiza radijskih valovov temelji na umetni inteligenci, ki se uči, kako različni srčni utripi označujejo določena čustva. Kot del testiranja, je stroj odbil del valov od igralcev, ki so reagirali na cel niz čustev. Več čustev je stroj izkusil, boljše je določil kateri signal, kot npr. hiter srčni utrip, je izdal njihovo resnično čutenje. Z nadziranjem radijskih valov, ki so se odbili od ljudi, ki so srečni, je stroj izpostavljen določenim znakom - kot srčni utrip ali tip dihanja - povezan s tem, da se dobro počutiš.

Vir: https://science.slashdot.org/

Ni vsa svetloba narejena na enak način. Sedaj je skupina fizikov odkrila, da lahko protoni potujejo drugače do katere koli druge svetlobe, kot so to videli v preteklosti.

Team iz Trinity Collegea v Dublinu je preučeval angularni moment svetlobe. Ko žarek svetlobe potuje skozi vesolje, se širi naprej v ravni črti, vendar pa lahko rotira okoli osi, vzdolž katere potuje, in se kot odpirač za steklenice vije skozi vesolje. Dosedaj se je za angulrni moment kot rezultat te rotacije vedno mislilo, da je celoštevilčni večkratnik Plankove konstante.

Vendar pa novi eksperimenti teama kažejo, da je mogoče, da imajo fotoni angularni moment, ki je polovičen glede na te vrednosti. Team je v začetku predivdel fenomen z uporabo teoretičnih modelov, potem je to testiral z uporabo posebno izgrajenega eksperimentalnega kita, ki je lahko obrnil žarek svetlobe s tem, da so ga peljali skozi kristale materiala. Dokončno so odkrili, da so polovični večkratniki angularne hitrosti možni. Raziskava je objavljena v Science Advances.

To je subtilno, a zanimivo odkritje, čeprav je težko predviditi njegove neposredne učinke. “Kar mislim je tako razburljivo glede tega rezultata, da se celo ta fundamentalna lastnost svetlobe, za katero so fiziki vedno mislili, da je fiksirana, spremenja,” je razložil profesor asistent Paul Eastham, eden od raziskovalcev v izjavi za javnost. Team seveda računa, da bi to lahko našlo uporabo v na svetlobi temelječih komunikacijah, da bi lahko bolje zakodirali in zaščitili podatke v svetlobnih žarkih.

Vir: http://gizmodo.com