Znanstveniki so prvič identificirali obstoj nove DNK strukture, ki jo pred tem še niso videli nikoli v živih celicah. Odkritje, ki je opisano kot »ovit vozel« DNK v živih celicah potrjuje, da je naša kompleksna genetska koda zvita z bolj kompleksno simetrijo, kot se le struktura dvojnega heliksa s katero vsi povezujejo DNK – in oblike na katere vplivajo te molekularne možnosti in na to kako naša biologija deluje…

Glede na Garvana Mahdija Zeraatija, prvega avtorja študije, »Zdi se verjetno, da so tam, da pomagajo preklapljati gene med prižgan ali neprižgan in vplivajo na to, če je gen prebran ali ne«

vir: https://science.slashdot.org/

Otroci so podobni svojim staršem v zdravju, bogastvu in dobrem počutju. Je podobnost med otrokovimi in starševimi značilnostmi in obnašanjem takšna zaradi narave (genov, ki jih otroci podedujejo od svojih staršev) ali vzgoje (okolja, ki ga starši zagotavljajo za svoje otroke)? Odgovor na to dolgotrajno vprašanje lahko neposredno obvesti naše napore za zmanjšanjem družbene neenakosti in bremen bolezni. Kong et el je uporabil genetske podatke iz poizkusov na staršin in potomcih, da bi naslovil to vprašanje na zanimiv način. Z meritvijo starševskiv in otrokovih genov, so zagotovili dokaz, da podedovana starševska okolja vplivajo na izobrazbeni uspeh otrok, fenomen, ki so ga poimenovali genetska narava.

Posebno je Kong et al pokazal, da del starševskega genotipa, ki ga otroci ne podedujejo lahko neglede na to predvidi dosežke otrok pri izobraževanju. Ta učinek genetske narave je indirektna povezava med starševskim genotipom in otrokovimi karakteristikami, ki jih ne povzroča otrokova lastna biologija, temveč raje družinsko okolje, ki kovariira s potencialnimi geni.

vir: https://science.slashdot.org/

Sedaj sta se pojavila dva osebna pristopa  za cepljenje raka, da bi varno preprečevala povrnitev raka pri desetinah pacientov z rakom pozne stopnje za kožo. V zadnjih leti so znanstveniki spoznali, da vsebuje rak vsakega pacienta unikaten niz genetskih karakteristik ali mutacij. Tako da bi lahko bila cepiva za raka učinkovita, bi tudi le-ta morala verjetno biti unikatna. Dva klinična preizkusa, ki sta bila razložena v podrobnosti danes v različnih objavah v Nature sta med prvimi, ki kažeta, da bi to lahko bilo možno. V enem poizkusu je osem od 13 pacientov z melanomo, ki je prejelo osebno cepivo za raka, bilo čistih raka skoraj dve leti po tem, ko so jih zdravili. V manjši študiji štirje od šestih pacientov, ki so prejemali cepivo, ni imeli zaznavnih znakov raka več kot dve leti po zdravljenju. Vsem pacientom so kirurško odstranili raka pred tem, kot so prejeli cepivo. Osebna cepiva so prebujajoč razred terapij, ki izkoriščajo prednost neoantigenov, proteinov, ki se pojavijo na tumorjih in za katere se zdi, da so specifični za vsakega posamičnega pacienta. Da bi naredili cepiva so znanstveniki najprej sekvencirali DNK in RNK, ki je bila pridobljena iz raka vsakega posameznega pacienta. Potem so uporabili računalniške algoritme za analizo mutacije na vsakem tumorju in predpostavili najboljšo tarčo, ki kodira neoantigene. Temelječ na teh podatkih so ustvarlili osebna cepiva, ki so vsebovala do 20 teh neoanitgenov. Vsak pacient je prejel več injekcij tega cepiva čez ceč mesecev.

vir: https://science.slashdot.org

Raziskovalci so sporočil v torek, da kajenje zabrazgotini DNK v jasnih vzrocih, Večina poškodb zbledi skozi čas, kot so odkrili - a ne vse. Njihova študija, kjer je sodelovalo 16.000 ljudi je pokazala, da med tem, ko večina večina genetskih odtisov povzročiteljev bolezni, ki jih pusti kajenje zbledi po petih letih, če ljudje prenehajo s kajenjem, nekateri ostanejo za vedno. Zaznamki so narejeni v procesu, ki se imenuje metilacija, kar je spremeba DNK, ki lahko deaktivira gen ali spremeni njegovo delovanje - pogosto povzroča raka in druge bolezni. Team je preiskoval krvne vzorce, ki jih je dalo 16.000 ljudi, ki so sodelovali v različnih študijah, vse od leta 1971. V vseh študijah, so ljudje dali krvne vzroce in izpolnili vprašalnike o kajenju, prehrani, življenjskem stilu in njihovi zdravstveni zgodovini. Odkrili so, da so kadilci imeli vzorec mitalacijskih spremeb, ki so prizadele več kot 7.000 genov, ali eno tretjino poznanih človeških genov. Mnogi od poznanih genov so znane povezave za srčna obolenja in rak, ki jih povzroča kajenje. Med temi, ki so prenehali s kajenjem, se je večina teh spremeb obrnila v stanje, ki jih je moč opaziti pri ljudeh, ki niso nikoli kadili po peti hletih, je objavil team v reviji Ameriškega društva za srce Circulation: Kardiovaskularna genetika. Vendar pa, so odkrili, da so spremembe povezane s kajenjem pri 19 genih, vključno z genom TIAM2, ki je povezan z limfomom, trajale 30 let.

Vir: https://science.slashdot.org/story/

Ura naše smrti ni ura naše smrti za celotno naše fizično telo. Glede na nove raziskave, na stotine naših genov živi naprej ali celo prvič oživi, vsak 48 ur po razglasitvi klinične smrti.

Peter Noble in Alex Poizhitkov na Univerzi v Washingtonu, Seatle, sta vodila raziskovalni team, ki je raziskoval gensko aktivnost pri miših in progastih ribah takoj po smrti. Povečanje pri prenosniški RNK (meta sistem, ki usmerja dela v celici) daje indikacije, ko so geni bolj aktivni.

Možnost, da geni ostanejo aktivni še nekaj dni po smrti ima posledice na polje transplantacije organov kot tudi na vzpostavitve točnega časa smrti. Hkrati pa tudi potrjuje religiozne prakse v nekaterih kulturah, da pustijo mrtve in jih ne premikajo tri dni po tem, ko je srce prenehalo biti.