Ura naše smrti ni ura naše smrti za celotno naše fizično telo. Glede na nove raziskave, na stotine naših genov živi naprej ali celo prvič oživi, vsak 48 ur po razglasitvi klinične smrti.
Peter Noble in Alex Poizhitkov na Univerzi v Washingtonu, Seatle, sta vodila raziskovalni team, ki je raziskoval gensko aktivnost pri miših in progastih ribah takoj po smrti. Povečanje pri prenosniški RNK (meta sistem, ki usmerja dela v celici) daje indikacije, ko so geni bolj aktivni.
Možnost, da geni ostanejo aktivni še nekaj dni po smrti ima posledice na polje transplantacije organov kot tudi na vzpostavitve točnega časa smrti. Hkrati pa tudi potrjuje religiozne prakse v nekaterih kulturah, da pustijo mrtve in jih ne premikajo tri dni po tem, ko je srce prenehalo biti.
“Verjetno lahko dobimo dosti informacij o življenju s preučevanjem smrti.” Dr. Peter Nobel
Predizdaja dokumenta, ki se je pojavil junija 2006 izjavlja: “Nadaljujoča enigma v preučevanju bioloških sistemov je, kaj se zgodi z visoko urejenimi strukturami, daleč od ravnovesja, ko se nenadoma njihov regulacijski sistem onemogoči. V življenju, genetične in epigenetične mreže precizno koordinirajo izraz genov - vendar pa se pri smrti ne ve, če izraz genov umre postopoma ali se nenadoma ustavi ali če je pri tem vključen specifični gen. Preučevali smo odvijanje ure preko identificiranja oziva stimuliranih genov, s tem, da smo dostopali do njihovih funkcij in primerjali njihove prepisane profile skozi postmortni čas pri dveh vrstah, miših in progastih ribah.”
Noblova Ekipa je merila nivoje mRNK pri progastih ribah in v vzrocih možganov in jeter miši v določenih intervalih do štirih dni po smrti, z najvišjo izmerjeno aktivnostjo 24 ur po zadnjem dihu. Potem pa so primerjali te nivoje z mRNK nivoji, ki so jih izmerili pri času smrti. “Na stotine genov z različnimi fukcijami se je prebudilo po smrti, vključno z geni, ki razvijajo fetus.” poročajo. To je pomenilo, da je obstajalo dovolj energije in celičnega delovanja za to, da so se nekateri geni aktivirali in ostali aktivni dolgo po tem, ko je žival umrla. Ti geni so krožili med vrhovi in padci pri aktivnosti na ne upadajoč način, za razliko od kaotičnega obnašanja ostanka umirajočega DNK, pravi Noble.
Stotine genov z različnimi fukcijami se je “prebudilo” trenutek po smrti. Ti so vključevali gene za razvoj fetusa, ki se v običajnih razmerah izklopijo po rojstvu, kot tudi gene, ki so bili prej povezani z rakom. Njihova aktivnost se je dvigovala do okoli 24 ur po smrti.
“Dejstva, da so se nove molekule sintetizirale v času 48 fo 96 ur po smrti sugerirajo dovolj energije in resursov za vzdrževanje samo organizacijskih procesov. Postopkovno ugašanje se zgodi pri smrti organizmov, ki se manifestira pri očitnem povečanju odziva na stimuli z različnim obiljem maksimuma in trajanja. Rezultati so pomembni za transpaltonologijo in za molekularno biologijo.”
