Zaznavanje časa je fundamentalno proces možganov, ki je tesno povezan s pozronostjo, čustvi, spominom, psihiatričnimi in nevrološkimi motnjami in celo zavestjo – a ker znanstveniki nimajo nič potrjenega o tem kako droge lahko spremenijo zaznavanje časa že desetletja dolgo, jih je bilo zelo malo zmožno nasloviti vprašanje natančno s tesno poimenovanimi študijami. Kognitivni nevro znanstvenik Devin Terhune pravi, da je zainteresiran v razumevanju nevrokemičnih mehanizmov , ki vključujejo izkrivljanje zaznave časa in te droge so en od načinov, kako to storiti. Psihadeliki delujejo na specifične poti in kemikalije v možganih in če ter hkrati spremenijo zaznavanje časa, bi se lahko naučili kako točno se to zgodi. Ob koncu novembra, so Terhuine in njegovi soavtorji objavili naključno, dvojno zaslepljeni, s placebom nadzirano študijo v Psihomarkologiji o učinkih mikrodoz LSDja na človeško zaznavanje časa, čeprav je potrebno podrobnosti o tem kako in kdaj še vedno določiti.

V novem delu so razdelili 48 zdravih ljudi v štiri skupine. Ena skupina je dobila placebo in druge tri so dobile različne majhne doze LSDja: 5, 10 ali 20 mikrogramov. Potem so izvedli to, kar se imenuje začasna reprodukcijska naloga. V tej nalogi vidiš nekaj na zaslonu za krajši čas – v študiji je bil to moder krog – in so bili zaprošeni, da si zapomnijo in poustvarijo kako dolgo so ga videli. Udeležencem je bil pokazan moder krog za časovna obdobja od 800 milisekund pa vse do 4000 milisekund, v intervalih 400 milisekund. Terhuine in njegovi sodelavci so želeli videti kako natančne so različne skupine ljudi pri reproduciranju teh intervalov in so odkrili, da so ljudje v skupinah z LSDjem težili k temu, da so zadrževali preslednico na računalniku bistveno daljša obdobja časa, kot ti s placebom. Raziskovalci imenujejo to »nad reprodukcija«. »Terhuine pravi, da so videli te spremembe v zaznavi časa brez kakšnih glavnih učinkov v zavesti zaradi droge.«  dodaja poročilo. »Ljudi so zaprosili, da poročajo, če so občutili karkoli zaradi jemanja LSDja, kot motnje v zaznavi, neobičajne misli, če so se počutili zadeti ali če je to učinkovalo na njihovo osredotočenost. Pojavljali so se neki šibki učinki, vendar pa statistično, se je sprememba v zaznavi časa pojavila neodvisno od kakršnegakoli subjektivnega vpliva droge.«

vir: https://science.slashdot.org/

Skupina prostovoljcev, ki so se izpostavili »Tripu« v imenu znanost so pomagali raziskovalcem razkriti kako se LDS meša z aktivnostjo v možganih, da povzroči spremenjeno stanje zavesti. Skani možganov posameznikov, zadetih od droga so razkrili, da kemikalija dovoljuje delom korteska, da so poplavljeni s signali, ki se v normalnem izfiltrirajo, da bi preprečili informacijsko preobremenjenost. Droga dovoljuje več informacijam, da tečejo iz talamusa, iz te vrste nevronskega stražarja, v regijo, ki se imenuje posterorni cingularni korteks in zavirajo tok informacij v drug del, ki je poznan kot temporalni korteks. Ta prekinitev v komunikaciji lahko podkrepi nekatere čudne učinke, o katerih poročajo uporabniki LSD, od tega da so v blaženosti in eno z vesoljem do halucinacij in s tem, na kar se znanstveniki iz tega področja nanašajo kot na »raztopitev ega«, kjer se posameznikov občutek jaza razgradi.

Za študijo  so raziskovalci povabili 25 zdravih udeležencev v laboratorij in jih skenirali pod vplivom LSD in ob drugi priliki s tem, da so jemali placebo. Pred tem so jim pokazali skener in njegovo okolico, da bi zagotovili vnaprej, da se počuijo udobno, ko gredo notri in je droga zagrabila. Če bi naprava na enkrat zaznala ogrožajoče vedenje, morda skeni ne bi tako dobro izpadli. Znanstveniki so želeli preveriti hipetezo, ki je bila postavljena že pred desetletjem.  Pravi, da LSD povzroča, da talamus preneha filtrirati informacije, ki jih prenaša v druge dele možganov in da je to razres filtrov, zaradi katerih se pojavijo čudni učinki, ki jih inducira droga oz. tako gre razmišljanje. Skeni možganov prostovoljcev predlagajo, da bi lahko bilo v tej hipotezi nekaj resnice. Ko so na LSD, talamus prepusti več informacij skozi nekatere dela možganov in zaduši informacije, ki so pripete k drugim. »Kar smo odkrili je to, da je ta model v glavnem resničen, vendar pa je to, kako so informacije distribuirane v korteks pod vplivom LSD je dosti bolj specifično kot so to prej predvidevali,« je povedal raziskovalec. Zadnja raziskava je objavljena v Zborniku Nacionalne Akademije Znanosti.

Vir: https://science.slashdot.org/

Navdušujoča študija, ki so je vodili znanstveniki iz Univerze iz Zuricha je razkrils ključne vpoglede v mehanizme za tem kako naši možgani ustvarjajo občutek jaza. Raziskovalci so odmerili lysergično kislino diethylamid (LSD) večim udeležencem, da bi našli od kje v možganih se aktivira naš občutek za jaz in kaj se zgodi, ko se močno psihadelično mamilo prepleta s tem procesom.  V študiji so odmerili 24 osebkom bodisi LSD, LSD v kombinaciji s ketanserinom ali placebom. Ketarsenin je zmes poznana, da zavira mnoge učinke LSD-ja s tem, da blokira serotoninov receptor 2A (receptor 5-HT2A). Vsak subjekt je legel v MRI skener, med tem ko je na njem bilo izvedenih cela serija simulacij družbenih interakcij z navideznim govornikom. Prav tako skupaj z možgansko predstavitvijo, so bile spremljani premiki subjektovih oči, kdaj si sledile ali niso sledile pogled virtualnega govornika.

Študija je prikazala z LSD-jem spremenjeno možgansko aktivnost v raznih regijah, ki so bile prej identificirane kot temelj za razvoj koherentne reprezentacije sebe med družbenimi interakcijami, vključno posteriorni cingulate cortex, srednji prefrontalni cortex in robati gyrus. Najpomembnejše pa je bilo zapažanje, da je ketanserin normaliziral učinke LSD-ja do točke, kjer je skupina, na katero se je vplivalo z LSD in ketanserinom prikazala podobne rezultate osebam pod učinkom placeba. Rezultati močno sugefirajo, da igra receptor 5-HT2A osnovno vlogo pri razvoju samo zavedanja in pri diferenciaciji med sabo in drugimi. Vrednost te raziskave je dvakratna. Za preprosto povečanje našega znanja o tem kako naši možgani delujejo pod vplivom psihadeličnih mamil in sugerira, da se lahko različna psihiatrična stanja obravnava z manipulacijo receptorske poti 5-HT2A.

Študija je bila objavljena v reviji JNeurosci.

vir: https://science.slashdot.org

Glede na letošnjo študijo v Global Drug Survey so gobice najvarnejše od vseh drog, ki jih ljudje jemljejo v rekreativne namene. Od več od 12.000 ljudi, ki so poročali, da so jemali halucinogene gobice psilicybin v letu 2016 jih je samo 0,2% njih povedalo, da so potrebovali nujno medicinsko pomoč – stopnja, ki je najmanj petkrat nižja kot pri MDMA, LCD in kokainu. Global Drug Survey 2017 s skoraj 120.000 udeležencev v 50 državah, je letno največja svetovna raziskava o drugah z vprašanji, ki pokrivajo tipe substanc, ki jih ljudje jemljejo, vzorci njihove uporabe in če so pri tem izkusili kakšne negativne učinke. V glavnem je 28.000 ljudi povedalo, da so na neki točki v svojem življenju vzeli magične gobice, kjer jih je 81.7% iskalno »pristno psihadelično izkušnjo« in »okrepitev okolja in družbenih odnosov.«

vir: https://science.slashdot.org/

Stereotip avtorjev in glasbenikov poznih 1960 je, da lahko določeno mamilo pomaga razširiti um in narediti njegovega uporabnika bolj kreativnega. Kot nekoga, ki ni nikoli poizkusil psihadeličnih sredstev, lahko vem to zagotovo, vendar pa se zdi, da je zadnja študija prvi korak pri prikazu znanstvenih dokazov, ki podpirajo to trditev.

Raziskovalci iz Kaiserslauternove univerze so preučevali učinke LSD na jezik in odkrili, da ima jemanje tega mamila nekatere zanimive posledice. Študija, ki je bila objavljena v reviji Jezik, Kognicija in Nevroznanost, je prva študija o LSD, ali lisergični diethylamidni kislini, in jeziku po 50 letih, glede na izjavo za medije (čeprav nismo mogli potrditi tega).