Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Droga, ki na možgane vpliva tako kot umiranje | Možgani

Znanstveniki londonske univerze so izbrali 13 prostovoljcev, da bi na njih testirali vpliv psihedelične droge, imenovane dimetiltriptamin ali krajše DMT, ki naj bi pri uživalcih povzročila učinek, podoben tistemu, ki ga menda izkusijo umirajoči ljudje. V pragozdovih Srednje in Južne Amerike so našli rastlino z enakim učinkom kot omenjena droga, domačini pa jo uživajo v tekoči obliki ob raznih verskih obredih. Pravijo ji »duševna molekula«.

Raziskave se je poleg 13 prostovoljcev udeležilo še 67 ljudi, ki so izkusili klinično smrt. Ljudje iz obeh skupin so pozneje poročali, da so videli močno svetlobo in imeli občutek, kot bi lebdeli nad svojim telesom. Prav tako so vsi poročali o občutku notranjega miru, zdelo se jim je, da so potovali skozi praznino na drug svet. Vodja raziskave Robin Carhart-Harris je pojasnil, zakaj so se je lotili: »Po pričevanjih naj bi rastlina iz ameriških pragozdov in DMT na možgane vplivala podobno kot proces umiranja, slednjega pa je težko raziskovati, saj se redko kdo vrne v življenje, da bi o občutkih lahko poročal. S pomočjo omenjenih substanc, za kateri se je izkazalo, da imata res zelo podoben vpliv na človeške možgane, pa bomo ta proces lažje raziskovali in morda bolj spoznali, kaj se v zadnjih trenutkih življenja dogaja v naših možganih.«

vir: https://www.slovenskenovice.si/

Kako se človeški možgani odločijo, kaj je pomembno in kaj ne | Možgani

Nova študija o kateri poročajo novice v Neuroscience meče luč na kako se učimo polagati pozornost, da bi izvlekli največ iz naših življenskih izkušenj. Iz poročila: “Čarovnik iz Oza je rekel Doroteji ‘ne meni se za človeka za zaveso’, ki vlaga napor, da bi te zamotil, vendar pa nova študija Princetonske eniverze  meče svetlobo na to, kako se ljudje učimo in odločlamo v situacijah resničnega sveta. Odkrijta bi lahko ščasoma prispevala k izboljšanju poučevanja in učenja in obravnavi mentalnih motenj in motenj pri odvisnosti pri katerih je človeška prespektiva nefukcionalna ali razpršena. Udeleženci študije so izvajali multidimenzionalne naloge učenja poizkus-in-napaka, medtem, ko so raziskovalci skenirali njihove možgane s uporabo funkcionalne magnetne resonance (fRMI). Raziskovalci so odkrili, da se selektivna pozornost uporablja za določanje vrednosti različnih opcij. Rezultati bi lahko tudi pokazali, da selektivna pozornost oblikuje kaj se učimo, ko se zgodi nekaj nepričakovanega. Na primer, če je vaša pica boljša ali slabša od pričakovane, usmerite svoje učenje na karkoli, na kar je bila usmerjena vaša pozornost, kar ustvari povratni cikel - učimo se, kar smo se namenili naučiti, in namenimo se k tistemu, o čemer smo se naučili, da ima največjo vrednost. ‘Če želimo razumeti učenje, ne moremo zavržti dejstva, da se skoraj vedno zgodi v multidimenzionalnem okolju, polnem navlake.’, pravi starejši avtor Yael Niv, pridruženi profesor psihologije in iz Princtonovega inštituta za nevroznanost. ‘Želimo si, da otroci poslušajo učitelja, vendar pa se v razredu dogaja dosti tega - tako dosti je tega kar se da gledati znotraj učilnice in zunaj, na drugi strani okna. Torej je pomembno razumeti kako točno pozornost in učenje delujeta med sabo in kako oblikujeta drug drugega.’

Študija je bila objavljena v reviji Neuron.

Vir : https://science.slashdot.org/

Možganske regije s katerimi prepoznavamo stvari se spreminjajo s staranjem | Možgani

Tako prepoznava obrazov kot prostorov sta ključni za vsakodnevne situacije in sta obe odvisni od specializiranih področij v možganih. Nevroznanstveniki v splošnem sumijo, da kot se te regije razvijajo, da se izboljša prepoznava obrazov in prostorov. Će je temu tako,morda obstaja na tem področju mnogo prostora za izboljšavo. Zadnja študija, ki je objavljani v reviji Science okdriva, da se deli možganov, ki so povezani s prepoznavo obrazov in prostorov, nazvijajo naprej daleč v odraslost, še dolgo po tem, ko je večina možganske arhitekture tam, kjer mora biti.

Študija je opazovala 26 otrok v starosti od 5 do 12 let in 26 odraslih v starosti od 22 do 28 let.Ti subjekti so vsi sodelovali v imagincu z MRI in kvantnim MRI. Te tehnike so dovoljevale raziskovalcem, da ocenijo količino možganske snovi v različnih področjih, kot tudi lipidno sestavo različnih delov možganov. Možgani so primarno narejeni iz lipidov - tudi poznanih kot salo - tako, da bi se razlike v razporeditvi znotraj možganov lahko nanašale na razlike v delovanju različnih možganskih regij.

Raziskava je tudi pogledala na aktivnost v različnih možganskih regijah. Odzivom sodelujočih, kako so se odzivali na slike krajev in obrazv, so sledili s pomočjo MRI, kar je znanstvenikom dovoljevalo videti spremembe v pretoku krvi v možganih, ki se pojavijo v odziv na stimulacijo. To jim je pomagalo določiti katera regija možganov je primarno povezana s prepoznavanjem tega, kar so gledali.

Več o tem najdete v izvornem članku: http://arstechnica.com/

Študija razkriva, da majhne laži vodijo do velikih | Možgani

Govoriti majhne laži vodi navzdol po spolzkem pobočju do večjih laži - in naši možgani se prilagodijo, da razširjajo sleparijo, ki ustvari prevaro lažjo, pravi nova študija. Nevroznanstveniki v Laboratoriju za vplivanje na možgane na Univerzitetem kolidžu London so postavili 80 ljudi v scenarije, kjer so lahko ponavljajoče se lagali in so za to bili plačani več, temelječ na razsežnosti njihovih laži. Rekli so, da bodo najprej empirično demonstrirali, da človeška laž postane večja, več kot lažejo. Raziskovalci so potem uporabili možganske skenerje, da bi pokazali, da postane čustvena točka v naših možganih - amigdala manj občutljiva ali uporabljena za rostočo nepoštenost, glede na študijo, ki je bila objavljena danes na spletu v reviji Nature Nevroznanost. In med tem laganjem, so možganski skeni pokazali, da dotok krvi in aktivnost amigdale upade s tem, da se poveča laganje, pravi o tem so-avtor študije in direktor Laboratorija Tali Sharot. “Več, kot lažemo, manj je verjetno, da bomo doživeli čustveni odziv,” - rečimo sram ali krivdo - “ki vse to spremlja” pravi Sharot. Garret je rekel, da sumi, da se podobni širitveni dejavniki zgodijo v “resničnem svetu”, kar bi vključevalo politiko, nezvestost in varanje, vendar pa je ob tem opozoril, da je bila ta študija narejena v kontroliranih laboratorijskih pogojih, tako, da bi bilo potrebno več raziskav, da bi to lahko uporabili v drugih situacijah. Študija je odkrila, da obstaja segment ljudi, ki ne lažejo in ne širijo laži, vendar pa Sharot in Garret nista bila sposobna ugotoviti, kako redki so ti resnicoljubni ljudje. Odkrito je tudi, da ljudje lažejo bolj, ko laž koristi obema in nekomu drugemu, ko so sami tisti, ki imajo največ od tega.

Vir: https://science.slashdot.org/

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer