Nova študija o kateri poročajo novice v Neuroscience meče luč na kako se učimo polagati pozornost, da bi izvlekli največ iz naših življenskih izkušenj. Iz poročila: “Čarovnik iz Oza je rekel Doroteji ‘ne meni se za človeka za zaveso’, ki vlaga napor, da bi te zamotil, vendar pa nova študija Princetonske eniverze meče svetlobo na to, kako se ljudje učimo in odločlamo v situacijah resničnega sveta. Odkrijta bi lahko ščasoma prispevala k izboljšanju poučevanja in učenja in obravnavi mentalnih motenj in motenj pri odvisnosti pri katerih je človeška prespektiva nefukcionalna ali razpršena. Udeleženci študije so izvajali multidimenzionalne naloge učenja poizkus-in-napaka, medtem, ko so raziskovalci skenirali njihove možgane s uporabo funkcionalne magnetne resonance (fRMI). Raziskovalci so odkrili, da se selektivna pozornost uporablja za določanje vrednosti različnih opcij. Rezultati bi lahko tudi pokazali, da selektivna pozornost oblikuje kaj se učimo, ko se zgodi nekaj nepričakovanega. Na primer, če je vaša pica boljša ali slabša od pričakovane, usmerite svoje učenje na karkoli, na kar je bila usmerjena vaša pozornost, kar ustvari povratni cikel - učimo se, kar smo se namenili naučiti, in namenimo se k tistemu, o čemer smo se naučili, da ima največjo vrednost. ‘Če želimo razumeti učenje, ne moremo zavržti dejstva, da se skoraj vedno zgodi v multidimenzionalnem okolju, polnem navlake.’, pravi starejši avtor Yael Niv, pridruženi profesor psihologije in iz Princtonovega inštituta za nevroznanost. ‘Želimo si, da otroci poslušajo učitelja, vendar pa se v razredu dogaja dosti tega - tako dosti je tega kar se da gledati znotraj učilnice in zunaj, na drugi strani okna. Torej je pomembno razumeti kako točno pozornost in učenje delujeta med sabo in kako oblikujeta drug drugega.’
Študija je bila objavljena v reviji Neuron.
