Stereotip avtorjev in glasbenikov poznih 1960 je, da lahko določeno mamilo pomaga razširiti um in narediti njegovega uporabnika bolj kreativnega. Kot nekoga, ki ni nikoli poizkusil psihadeličnih sredstev, lahko vem to zagotovo, vendar pa se zdi, da je zadnja študija prvi korak pri prikazu znanstvenih dokazov, ki podpirajo to trditev.

Raziskovalci iz Kaiserslauternove univerze so preučevali učinke LSD na jezik in odkrili, da ima jemanje tega mamila nekatere zanimive posledice. Študija, ki je bila objavljena v reviji Jezik, Kognicija in Nevroznanost, je prva študija o LSD, ali lisergični diethylamidni kislini, in jeziku po 50 letih, glede na izjavo za medije (čeprav nismo mogli potrditi tega).

Ura naše smrti ni ura naše smrti za celotno naše fizično telo. Glede na nove raziskave, na stotine naših genov živi naprej ali celo prvič oživi, vsak 48 ur po razglasitvi klinične smrti.

Peter Noble in Alex Poizhitkov na Univerzi v Washingtonu, Seatle, sta vodila raziskovalni team, ki je raziskoval gensko aktivnost pri miših in progastih ribah takoj po smrti. Povečanje pri prenosniški RNK (meta sistem, ki usmerja dela v celici) daje indikacije, ko so geni bolj aktivni.

Možnost, da geni ostanejo aktivni še nekaj dni po smrti ima posledice na polje transplantacije organov kot tudi na vzpostavitve točnega časa smrti. Hkrati pa tudi potrjuje religiozne prakse v nekaterih kulturah, da pustijo mrtve in jih ne premikajo tri dni po tem, ko je srce prenehalo biti.

V neverjetnem odkritju, ki buri osnovna vprašanja o človeškem obnašanju, so raziskovalci na Univerzi v Virginijski Šoli Medicine odkrili, da imunski sistem neposredno učinkuje - in celo nadzira - družbeno vedenje bitij, kot njihovo željo po interakciji z drugimi.

Ali lahko torej težave z imunskim sistemom prispevajo k nesposobnosti, da bi imeli normalne družbene odnose? Odgovor se zdi pritrdilen in to odkritje lahko ima bistven vpliv na nevrološke bolezni kot na celoten spekter avtizma in šizofrenijo.

“Za možgane in imunski sistemi, ki se prilagajajo so mislili, da so izolirani drug od drugega in je bila katerakoli druga imunska aktivnost v možganih zaznana kot patologija. In sedaj, ne le, da kažemo, da tesno medsebojno vplivajo, temveč, da so se lahko nekatere od naših imunskih težav razvile zaradi imunskega odziva na patogene.”, razlaga Jonathan Kipnis, vodja Oddelja UVA za novroznanost. “To je noro, a morda smo le multi celično bojišče dveh starodavnih sil; patogenov in imunskega sistema. Del naše osebnosti morda diktira prav imunski sistem.”

Nesebičnost v ljudeh raste skupaj s starostjo, ugotavlja nova raziskava strokovnjakov z Univerze Oregon. Radodarnost je tako močneje izražene po 45 letu starosti, ko smo ljudje bolj zadovoljni, če so drugi srečni, piše italijanska tiskovna agencija Ansa.

Strokovnjaki so v raziskavi analizirali 80 moških in žensk, ki so bili stari med 18 in 67 let. Udeleženci so morali odločati o denarju, ki naj bi ga dali dobrodelnim ustanovam ali pa bi ga obdržali zase.

Višje vsote denarja

Ob tem so z magnetno resonance spremljali tudi dogajanje v njihovih možganih, spremljali pa so predvsem področja povezana z vrednotenjem in nagrajevanjem. Rezultati so pokazali, da so se ljudje nad 45 letom počutili bolje, če so se dobro počutile tudi osebe okoli njih. 

Tisti, ki so bili starejši od 45 let, so bili tudi bolj pripravljeni darovati višje vsote denarja za dobrodelne namene.

vir: www.zurnal24.si

To lahko pomaga ugotoviti kako se rakave celice razvijajo v tumorje.

Skozi uporabo sintetične biologije so raziskovalci bili sposobni programirati celice, da izvajajo unikatne funkcije, kot ustvarjajo zdravila v odziv na markerje bolezni. V skladu s tem, da bi ustvarili bolj kompleksna celična vezja, je nekaj inžinirjev iz MIT sedaj odkrilo način, kako programirati celice, da bi se odzivale na serijo dogovkov.

Te celice si lahko zapomnijo do tri različne vnose in z uporabo tega sistema lahko znanstveniki programirajo celične     poti in ustvarijo okoljske senzorje, ki shranjujejo kompleksne zgodovine. Kot rezultat se lahko skozi integracijo spominskih elementov s preračunavanjem izgradijo kompleksni sistemi za preračunavanje. To bo dovolilo znanstvenikom, da ustvarijo biološke “stroje stanj”, ki obstajajo v različnih pogojih, kar je vse odvisno od njihovih identitet in zaporedja inputov, ki jih prejmejo.

Timothy Lu in drugi, ki delajo v Raziskovalnem laboratoriju za Eelektroniko MIT so ustvarili vezja, ki si lahko zapomnijo dogodke, potem so vključili gene v povezovalne prostore za rekombinante. Ko rekombinanti preuredijo DNK, so vezja sposobna nadzirati kateri gen se prižge ali ugasne.

Ta tehnika se lahko uporabi za sledenje napredka pri bolezni kot rak. S tem, da se pozna zaporedje, kjer se zabeležijo mutacije, ki povzročajo raka, lahko znanstveniki določijo kako se rakave celice razvijajo v tumorje in kako se odzivajo na zdravila.

vir: https://www.engadget.com/

Svobodna volja je morda bila področje filozofov, dosedaj, a smo s pomočjo fMRI zlomili težavo. Nevroznanstveniki iz John Hopkinsa poročajo v reviji Pozornost, zaznava & psihofizika, da so bili zmožni videti kaj se zgodi v človeških možganih v trenutku, ko je izvršena svobodna izbira in kaj se zgodi med, ko je bil posameznik voden do odločitve - kako se dejavnost v možganih spremeni med odločitvijo, če naj posameznik odreagira. Team je zasnoval novi način kako slediti osredotočenosti sodelujočega, brez tega, da bi uporabljali namige ali ukaze, in se s tem izognili Shrodingerju podobni dilemi spreminjanja procesa izbire s tem, ko preusmerjamo pozornost nanj. Sodelujoči so zavzeli položaje v MRI skenerjih in potem se jih je pustilo na miru, da bi gledali razdeljeni ekran na dvoje kot hiter tok različnih števil in črk, ki so se pomikale preko obe strani. V čisto njihovi domeni je bilo kdaj zamenjati strani in kako dolgo gledati. Med potekom eksperimenta so sodelujoči hitro gledali naprej in nazaj, zamenjevali strani na desetine krat. V terminih povezljivosti v možganih je bil dejanski proces zamenjave pozornosti iz ene na drugo stran tesno povezan z aktivnostjo parientalnega režnja, ki je nekakšen zgornji zadnji kvadrant možganov. Dejavnost med obdobjem namernosti pred izbiro se je zgodila v čelnem režnju, ki je odgovoren za razmišljanje in premikanje načrtov. Namernost je tudi prižgala bazalni ganglij, pomembne dele globoko v možganih, ki se ukvarjajo z motorično kontrolo, vključno pokrenitvijo biganja. Aktivnost čelnega režnja sodelujočih se je začela prej, kot bi se, če bi sodelujoči navedeni na to, da reusmerijo pozornost, kar prikazuje, da so možhani planirali prostovoljno dejanje, namesto, da bi le sledili ukazu.

Vir: https://science.slashdot.org/