Vsi smo gledali v naše nočno nebo in se spraševali kako zelo zvezde izgledajo kot vrste mest. Vendar pa obstaja več kot samo prehodna podobnost - glede na team astrofizikov, ki so primerjali ti dva, obstaja dosti globlja povezava med njima. Nismo le narejeni iz zvezd, temveč se tudi obnašamo kot zvezde.

Nova študija dveh znanstvenikov iz Harvard-Smithsonianovega centra za astrofiziko predpostavlja, da je način na katerega se združujemo in rastemo čez zemeljsko oblo izredno podoben načinu, kako so rastle galaksije v versolju med zgodnjimi dnevi vesolja. Glede na njih, se lahko učimo dosti o skrivnostih, ki se odigravajo na zemeljski površini samo z gledanjem na kaj vemo o globinah vesolja.

Fizika je dolgo upala, da bi združila dve veliki teoriji 20. stoletja: generalno teorijo o relativnosti in kvantno mehaniko. Vendar pa je delovna teorija kvantne gravitacije še vedno zelo daleč kot je bila.

Sedaj je en teoretik odkril, da unikatna kvantna lastnost prepletanja vsekakor vpliva na gravitacijsko polje in to bi lahko tlakovalo pot za prvo eksperimentalno opazovanje fenomena kvantne gravitacije. Odkritje temelji na dolgo poznanem kvantnem fenomenu pri katerem je lahko samostojen delec na dveh krajih na enkrat. Ta kraja postaneta prepretena - z drugimi besedami, delita si isti kvantni obstoj. Med tem, ko so fiziki formulirali ta fenomen v okvir generalne relativnosti, so pokazali, da če je prepletenost uglašena na precizen način, lahko vpliva na lokalno gravitacijsko polje. Z drugimi besedami, delci bi se morali zdeti težji. Učinek za posamezen delec v velikosti elektrona je majhen - okoli en del na 10^37. Vendar pa bi bilo možno povečati učinek z uporabo težjih delcev, ultra relativističnih delcev ali celo vč;ih delcev, ki so že prepleteni.

vir: http://science.slashdot.org

Človeško oko je dosti bolj kompleksno in skrivnostno kot smo si mislili do sedaj. Nedavno je skupina znanstvenikov ostala brez diha, ko je opazila bliske zelene svetlobe, kako se oblikuje iz infrardečega laserja, katerega svetloba bi morala biti daleč onstran vidnega spektra. Kot to znanstveniki počnejo, so šli to raziskat tudi to. Odkrili so, da človeško oko vsekakor zaznava infrardečo svetlobo, vendar ne na enak način, kot zaznavajo navadne barve. Dosti bolj čudno od tega je.

V njihovi študiji objavljeni ta teden v reviji PNAS, predlagajo, da ima to za opraviti s fotoni infrardeče svetlobe, ki se nalagajo drug na drugega. Infrardeča svetloba ima manj energije kot rdeča, modra, zelena ali katerakoli barva, ki jo smatramo kot del vidnega spektra, da lahko zaradi tega vzburi fotoreceptorje v naših očeh. Vendar pa, če dva fotona infrardeče svetlobe zadaneta isti receptor drug takoj za drugim, se njuni energiji dodata enemu fotonu vidne svetlobe. Zato pride do “zelene” iz infrardečega laserja.

Čudoviti dvo fotonski mikroskopi dejansko delujejo na isti osnovni zamisli. Dva fotona infrardeče svetlobe skupaj vzburita flourescentno molekulo v vzorcu, in s tem povzročita, da zažari. Infrardeča svetloba ima prednost prodreti globlje v trdni vzorec, tako, da je končna podoba dosti bolj jasna, kot bi jo dobili z običajnim mikroskopom. Odkrili smo kako povzročiti, da dva fotona delujeta skupaj na laboratorijski opremi preden smo razvozlali, da se to lahko dobesedno dogaja v naših očeh.

Vendar pa to ni čisto nočni vid - na čem se v resnici vse to odvija so fokusirani žarki laserja. Očesne zdravnike to zanima kot nov način preizkušanja fotoreceptorjev v očesu. In biohekerji, ki poizkušajo spremeniti svoj vid, da bi videli infrardečo, no, le-ti imajo sedaj nekaj več informacij s katerimi lahko delajo.

Mogoče najbolj razburljivo od vsega je to, da to prikazuje kako je človeški vid naša hiperskonstruirana razlaga resničnosti. Zelo enostavno je verjeti, da naše oči zaznavajo svet, kot v resnici je, toda ne. Poglejte samo, kako nas oprevarajo optične iluzije. Ista barva se zdi različna na različnih ozadjih, črte se zdijo, da se premikajo same od sebe, itd. Naš vizualni sistem nenehno poizkuša odkriti vzorec v fotonih, ki tečejo skozi naše oči - vidimo njihovo interpretacijo sveta, ne sveta, kot v resnici obstaja.

Prevedeno: http://gizmodo.com/humans-have-been-able-to-perceive-infrared-light-this-w-166574087

 

Nova raziskava Univerzitetne šole medicine Emory iz Atlante je pokazala, da je mogoče nekatere informacije podedovati biološko skozi kemične spremembe, ki se zgodijo v naši DNK. Med testi so se naučili, da lahko miš prenaša naučene informacije travmatičnih stresnih izkušenj – v tem primeru vonj češnjevega cvetenja – na naslednje generacije.

Zrcalni nevron je nevron, ki se prižge obakrat; ko žival deluje in ko žival opazuje enako dejanje, ki jo izvaja druga žival. Tako nevron zrcali obnašanje druge živali kot če bi opazovalec deloval sam. Takšne nervorne so neposredno opazovali pri primatih in drugih vrstah, kar vključuje tudi ptice. Pri ljudeh so našli možgansko aktivnost, ki je skladna z zrcalnimi nevroni v premotoričnem korteksu, dopolnilnem motoričnem področju, primarnem somatičutnem korteksu in v inferiornem stanskem korteksu.

Resničnost je onstran vseh karakteristik, celo bitja, zavesti, praznosti ali katerekoli druge  označbe. Da bi se 'prebudili'  v vašo identiteto kot bitje, zavest, enost, prisotnost, praznost ali kar imate se še vedno giba v resničnosti fenomenov kot namišljena entiteta. Vaša bistvena narava je pred občutkom za zavest in bitje. Znotraj vas obstaja nekaj kar ve za občutek biti zavesten in prisoten. To je vaša resnična prava narava. To je za vedno nepoznano kot objekt. To je onstran biti in ne-biti, zavesti in nezavesti. Obstaja skušnjava, da bi vzeli resničnost, da bi bila občutek bitja, prisotnost, zavesti, živosti ali celo nekaj bolj objektivnega kot mirnost ali stanje miru. Toda vse te stvari so objektivne. Vi veste za njih. To kar ste je očitno onstran njih vseh.

Na neki točki lahko vznikne resonanca s pokazateljem, da obstaja nekaj kar je pred zavestjo, pred bitjem, pred mirom, pred enostjo, pred praznostjo. Zakaj? Ker so vsa ta, čeprav subtilna, stanja pogojena. To so izkušnje, ki jih je mogoče zaobjeti, razumeti ali prepoznati. Celo občutek 'Jaz sem' je pojavnost. Pojavil se je nad vašo pravo naravo. Je primarni koncept ali izkušnja, ki je temelj vseh drugih izkušenj. Vi ste onstran vsake izkušnje, celo izkušnje 'Jaz sem'.

V jedru uma je prazen prostor, izpraznjen skozi katerega prvobitna, ne konceptualna resničnost sije skozi kot zavest. Cel svet se pojavi v luči zavesti. Zavest sama je časovno omejena, fenonmensko stanje, pojavnost brez pogojnega vira, ki je vnaprejšen zavesti. Resničnost je ne konceptualno zavedanje, ki niti tega ne ve, da je. Če povem preprosto, vi ste ta, ki se zaveda bivanja in tega, da ste zavedni. Ta 'vi' je v celoti onstran telesa, čutov, uma, zavesti in vsega drugega, kar lahko zaznamo ali si predstavljamo. Ne more biti zaobjeto ali celo razumljeno, ki je to to, kar ste vi.

vir: http://www.non-dualitypress.com