Eno največjih vprašanj na katerega išče znanost odgovor dandanes o človeški zavesti ima opraviti z lastnim izvorom - če je preporosto produkt uma ali so možgani sami prejemnik zavesti. Če zavest ni produkt uma, bi to pomenilo, da se pri naših fizičnih telesih pravzaprav ne gre nujno za njeno nadaljevanje; da je zavest zunaj naših teles.

Spraševanje teh vprašanj je osnovno za razumevanje resnične narave naše resničnosti in s tem, da kvantna fizika vedno bolj pridobiva na popularnosti postajajo vprašanja, ki se nanašajo na zavest in njen odnos do človeške fizičnosti vedno bolj relevantna.

vir: http://www.collective-evolution.com/

Max Planck, teoretični fizik, ki je odgovoren za izvor kvantne teorije - za lastnosti, ki so mu prinesle Nobelovo nagrado iz Fizike leta 1918 - ponuja mogoče najboljšo razlago zakaj je razumevanje zavesti tako bistveno: “Zavest smatram kot osnovno. Snov smatram kot derivat zavesti. Onstran zavesti ne moremo priti. Vse o čemer govorimo, vse na kar se nanašamo kot na obstoječe, predpostavlja zavest.”

Eugene Wigner, tudi teoretični fizik in matematik, je izjavil, da ni mogoče “formulirati” zakonov kvantne mehanike na popolnoma konsistenten način brez omembe zvesti.”

Ali se zavest premakne naprej po smrti?

Leta 2010 je eden največjih predstavnikov znanosti na svetu, Robert Lanza, objavil knjigo z naslovom Biocentrizem: Kako sta življenje in zavest ključa do razumevanja resnične narave univerzuma.

Strokovnjaka v regenerativni medicini in znanstvenega direktorja Podjetja za napredno celično tehnologijo Lanza tudi zelo zanima kvantna mehanika in astrofizika, interes, ki ga je vodil na pot razvoja njegove teorije biocentrizma; teorije, da sta življenje in zavest osnova za razumevanje narave naše resničnosti in da se pojavi zavest pred nastankom materialnega vesolja.

Njegova teorija se nanaša na to, da naša zavest ne umre z nami temveč se namesto tega premakne naprej in to sugerira, da zavest ni razultat možganov. Je popolnoma nekaj drugega in moderna znanost je šele začela razumevati, kaj bi to lahko bilo.

Ta teorija je najbolje prikazana s poizkusom iz kvantne mehanike - dvojne reže. To je odličen primer, ki dokumentira, kako so dejavniki, ki so povezani z zavestjo in našim fizičnim svetom na nek način medsebojno povezani; da ta, ki opazuje, ustvarja resničnost.

Fiziki so bili prisiljeni priznati, da bi lahko vesolje bilo mentalni konstrukt ali najmanj, da zavest igra temeljno vlogo pri kreaciji snovi.

R.C. Henry, profesor fizike in astonomije na Univerzi John Hopkins je leta 2005 napisal članek za revijo Nature:

“Glede na [fizika pionirja] Sir Jeamsa Jeansa: “se tok znanja premika nasproti nemehanični resničnosti; Vesolje začenja vse bolj izgledatij kot velika misel kot veliki stroj. Um se več ne pojavlja kot naključni vsiljivec v resničnosti snovi... namesto tega bi ga morali imenovati kot kreatorja in tega, ki vodi resničnost snovi”... Vesolje je nematerialno - mentalno in duhovno. Živi in uživaj.

(“The Mental Universe”; Nature 436:29,2005)

Lanzova teorija nakazuje na to, da če telo ustvarja zavest, da zavest umre, ko umre tudi telo. Vendar pa, če telo prejme zavest na enak način, kot satelitski sprejemnik sprejme satelitske signale, potem se seveda zavest ne konča po smrti fizičnega nosilca. To je primer, ki je pogosto uporabljen za opisovanje skrivnosti zavesti.

Poizkus dvojne reže, je veedno znova pokazal, da “opazovanja ne le zmotijo to, kar bi naj merili, temveč jih ustvarjajo. Sami prisilimo [elektron], da se zvame definitivni položaj... Mi sami ustvarjamo rezultate meritev.” (vir)

Zamisel, da bi lahko živeli v tipu holografskega vesolja ni tako daleč in če je opazovalec potreben, da se fizična snov manifestira, potem mora opazovalec obstajati pred fizičnim telesom.

V mainstream materialističnem znanstvenem svetu prevladuje hipeteza, da možgani ustvarjajo zavest, kljub obilju dokazov, ki kažejo, da bi lahko bili možgani (in zaradi tega vsa naša fizična resničnost) produkt zavest.

Spodaj je navedek, ki prikazuje kaj je mišljeno z “materialno” znanostjo.

“Moderni pogled znanstvenikov predominantno temelji na predpostavki, ki je tesno povezana s klasično fiziko. Materializem - zamisel, da je snov edina resničnost - je le ena od teh predpostavk. Povezana prepdpostavka je redukcionizem, izjava, da so lahko kompleksne stvari razumljene z njihovim reduciranjem na odnose med njihovimi deli, ali s poenostavljanjem ali z bolj temeljnimi stvarmi kot majceni materialni delci."

 – Manifesto za post-materialistično znanost

Preiskovanje nevrokemičnih procesov v možganih, ki so pojavijo, ko ima nekdo subjektivno izkušnjo je pomembno in ponuja določene vploglede. Pove nam, da, ko se ‘ta’ tip izkušnje pojavlja, ‘da’ se le ta dogaja v možganih. Vendar pa ne dokazuje, da nevrokemični procesi ustvarjajo izkušnjo. Kaj, če izkušnja sama povzroča nevrokemične procese?

Ugovoviti kako zavest povzroči, da se snov materializira, je naš naslednji korak. Ena stvar je nedvomno sigurna; z vsemi informacijami tam zunaj, ki predvidevajo obstoj zavesti kot neodvisne od možganov, je čas, da premaknemo meje našega trenutno sprejetega okvirja znanja in se vprašamo kaj mislimo, da vemo.

Nakazovanja te teorije so ogromna. Le predstavljajte si, če bi bilo življenje po smrti potrjeno s strani mainstream znanstvene skupnosti - kako zelo bi to vplivalo ne le na naše razumevanje znanosti, temveč tudi filizofije, religije in mnogih drugih področij v naših življenjih?