Naše družine prenašajo delčke sebe na nas na več načinov, kot le na enega. Vaša barva oči je lahko takšna kot je zahvaljujoč genetskemu nasledstvu, vendar pa ni vse kar podedujemo zakodirano v črkah naše DNK. Nagnjenost za rusko literaturo je lahko nekaj, kar so vaši starši prenesli preko družbenega vpliva, s tem, ko so vam brali rusko literaturo pred spanjem, prav tako, kot so njihovi starši to počeli njim. Življenjske izkušnje kot travma, kot so to nedavno odkrili raziskovalci, se lahko tudi prenaša naprej. Otroci lahko podedujejo spremembe, ki se zgodijo v tem, kako se geni njihovih staršev izražajo glede na okoljske stresorje.

Ko so raziskovalci kopali globlje v genetiko, je študija, kako ljudje podedujemo življenjske izkušnje svojih prednikov eksplodirala. Področje je kontroverzno, ker postavlja pod vprašaj osnovno premiso dedovanja – da so, ki geni vkodirani v našo DNK edini način za prenos biloških informacij na naše naslednike. Zamisel 'epigenetskega dedovanja' namesto tega predlaga, da stvari kot kajenje, dieta ali stres lahko vse vplivajo na prihodnje generacije. Okoljski dejavniki kot sters modificirajo naša gene, s tem, ko pošiljajo kemične signale naši DNK, ki ji vklopi ali izklopi. Ta kemična navodila, kot to verjamejo raziskovalci, se lahko prenaša naprej.

vir: http://gizmodo.com

Raziskovalci na U.C. Berkley so odkrili sredstvo za kontrolo rojstva, ki je brez hormonov, 100% naravno, ne ustvarja stranskih učinkov, ne poškoduje ne jajčeca ne spermija, se ga lahko uporabi tako dolgoročno kot kratkoročno in – mogoče najboljši del od vsega – lahko se ga uporabi tako pred, kot po zanositvi. Odkritje je prišlo it starodavne Kitajske ljudske medicine… »Ker te dve rastlini sestavljata preprečitev oploditve z zelo, zelo nizkimi koncentracijami – približno 10 krat nižjo kot nivoji levonorgestrela v Planu B – le-ti bi lahko bili nova generacija kontracepcijskih sredstev v nuji, ki smo ga poimenovali 'molekularni kondomi'« pravi vodja teama Polina Lishko.

vir: https://science.slashdot.org

Starost vašega zdravnika lahko učinkuje na kvaliteto obravnave, ki jo prejmete – in celo zmanjša vaše možnosti preživetja – poročajo raziskovalci v British Medical Journal. Harvardski raziskovalci so pregledali podatke več kot 700.000 sprejemov bolnišnico starejših pacientov, za katere je skrbeli skotaj 19.000 zdravnikov med leto 2011 in 2014. Odkrili so, da je stopnja smrtnosti porasla korakoma s starostjo zdravnika.  Pacienti z zdravniki pod starostjo 40 so imeli 30 dnevno stopnjo smrtnosti 10,8%. Z zdravniki, ki so bili staro 40 do 49 let so se stopnje smrtnosti dvignile na 11,1%, z zdravnki med 50 in 59 let na 11,3% in z zdravniki stari 60 ali preko pa na 12,1%. Statistike so prilagojene za mnoge spremenljivke, kot stopnje smrtnosti v bolnišnicah in na različnost bolezni pacientov. Vsi pacienti so bili stari 65 ali več let in zdravstveno zavarovani. Čeprav je bil z leti povezani trend rahlo nad vsem, se je zlomil, ko so raziskovalci razsortirali zdravnike glede na število obravnavanih primerov. Starejši zdravniki, ki so sprejeli večje število pacientov niso videli, da je stonja smrtnosti njihovim pacientov porasla.

vir: https://science.slashdot.org/

Nova študija razkriva, da možnosti para, da bi imela otroka padajo s starostjo moškega, do točke, ki lahko ima znaten učinek na njuno sposobnost, da bi začela družino. Laura Dadge, ki je vodila raziskavo na Diakonovem medicinskem centru Beth Israel in Harvardski medicinski šoli v Bostonu, da bi pari morali razmatrati razpravo, ko planirajo družino. »Ko se odločajo za to, bi tudi morali razmatrati starost moškega.«, je rekla. Znanstveniki so dolgo vedeli, da je ženskina možnost, da bi spočela otroka po naravni poti, pada ostro od 35 leta, vendar pa se je raziskava glede plodnosti osredotočila močno odsredotočala na ženske, da so moški dejavniki dosti manj razumljeni. Da ni raziskala učinek moškove starosti na možnosti para, da bi imela otroka, so Dodgova in njeni kolegi preučevali zapise skoraj 19.000  IVF ciklov  zdravljenja na področju Bostona med letoma 2000 in 2014. Ženske so bile ločene v štiri starostne skupine: Te po 30, 30-35 let stare, 35-45 let stare in te stare med 40-42. Moški so bili razdeljeni v iste starostne razrede z dodatnim razredom na 42 let. Nekateri od parov so prejeli do 6 ciklov IVF. Dodgova je preiskala kako je starost vplivala na možnosti para, da bi rodila živega otroka. Kot pričakovano so ženske v razredu 40-42 imele najnižjo stopnjo rodnosti in za te ženske starost partnerja ni imela vpliva.  Vendar pa je za mlajše ženske starost  partnerja imela vpliv. Ženkse, ki so bile stare pod 30 let z moškim partnerjem  30-35 let so imele 73% možnost živega rojstva po IVF. Vendar pa je ta impresivna stonpja uspeha padla na 46%, ko je bil moški star 40 do 42 let. Če lahko to slišijo ali ne, biološka ura tiktaka tudi za moške.

vir: https://science.slashdot.org

Sedaj sta se pojavila dva osebna pristopa  za cepljenje raka, da bi varno preprečevala povrnitev raka pri desetinah pacientov z rakom pozne stopnje za kožo. V zadnjih leti so znanstveniki spoznali, da vsebuje rak vsakega pacienta unikaten niz genetskih karakteristik ali mutacij. Tako da bi lahko bila cepiva za raka učinkovita, bi tudi le-ta morala verjetno biti unikatna. Dva klinična preizkusa, ki sta bila razložena v podrobnosti danes v različnih objavah v Nature sta med prvimi, ki kažeta, da bi to lahko bilo možno. V enem poizkusu je osem od 13 pacientov z melanomo, ki je prejelo osebno cepivo za raka, bilo čistih raka skoraj dve leti po tem, ko so jih zdravili. V manjši študiji štirje od šestih pacientov, ki so prejemali cepivo, ni imeli zaznavnih znakov raka več kot dve leti po zdravljenju. Vsem pacientom so kirurško odstranili raka pred tem, kot so prejeli cepivo. Osebna cepiva so prebujajoč razred terapij, ki izkoriščajo prednost neoantigenov, proteinov, ki se pojavijo na tumorjih in za katere se zdi, da so specifični za vsakega posamičnega pacienta. Da bi naredili cepiva so znanstveniki najprej sekvencirali DNK in RNK, ki je bila pridobljena iz raka vsakega posameznega pacienta. Potem so uporabili računalniške algoritme za analizo mutacije na vsakem tumorju in predpostavili najboljšo tarčo, ki kodira neoantigene. Temelječ na teh podatkih so ustvarlili osebna cepiva, ki so vsebovala do 20 teh neoanitgenov. Vsak pacient je prejel več injekcij tega cepiva čez ceč mesecev.

vir: https://science.slashdot.org

Še ena študija kaže na koristi joge – tokrat za ljudi z problemi z bolečinami v hrbtu. Nova raziskava postavlja jogo vzporedno z fizioterapijo in ugotavlja, da sta obe enako dobri pri obnavljanju njene funkcionalnosti in zmanjšuje potrebo po zdravilih za bolečine čez nekaj časa. V tej novi študiji, ki jo je objavljena v Annals of Internal Medicine, je skupina 320 ljudi izvajala 12 tednov joge ali fizične terapije ali so le prejeli knjigo ali sporočilo o soočanju se s težavami v hrbtu. Ljudje v skupinah z aktivnim zdravljenjem so poročali, da je njihova bolečina manj intenzivna, kot je bila ob začetku študije in da so sposobni se bolje premikati. Nekateri so bili tudi zmožni zmanjšati ali prenehati z jemanjem zdravil proti bolečinam. Te izboljšave so ostale okoli enega leta po tem, ko je bila študija dokončana. Ta raziskava je edinstvena, ker so bili ljudje v študiji različni po rasi in jih je večina bila iz družin z nizkim prihodkom. Mnogi so imeli vnaprejšnje zdravstveno stanje. To je pomembno, pravijo raziskovalci, ker ima kronična bolečina hrbta – za katero boleha približno 10% odraslih v ZDA – pomembne učinek na manjšine in ljudi z nižjim socioekonomskim statusom.

vir: https://science.slashdot.org/