Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Kako Ph telesa lahko vpliva na nivo energije v telesu | Biokemija

Česar večina ljudi ne prepozna: mi smo bioelektrični stroj

V skladu s tem, da bi doseglo mnogo milijonov kompleksnih funkcij, ki se zgodijo med dnevom, mora vaše telo biti sposobno komunicirati samo s sabo vse do celičnega nivoja. In ali veste, kako to počne? Skozi pulze elektrike. Tako je, elektrike.

Vaše telo deluje na elektro magnetnem toku. Verjamite to ali ne, vsi organi v vašem telesu oddajajo pa polja električnega toka. Pravzaprav niso živčni signali nič drugega kot električni naboji.

vir: https://trans4mind.com/counterpoint/index-health-fitness/long.shtml

Preberite več: Kako Ph telesa lahko vpliva na nivo energije v telesu | Biokemija

Raziskovalci so našli več dokazov za čudno povezavo med sladkorjem in alzheimerjevo boleznijo | Diabetes

Ljudje z visokim krvnim sladkorjem izkušajo slabše dolgoročne kognitivne upade kot njihovi zdravi kolegi. Celo če niso tehnično tip 2 diabetiki, pravi nova raziskava. Odkritja niso prva, ki vežejo diabetes z ovirajočimi kognitivnimi funkcijami, vendar pa so nekatere od najjasnejših, ki kažejo, da krvni sladkor ni le marker našega prehranskega zdravja – pravi tudi napovedovalec kako shajajo naši možgani, ko postajamo starejši. »Naša odkritja sugerirajo, da intervencije, ki odlagajo začetek diabetsa kot tudi strategije upravljanja za kontrolo krvnega sladkorja, lahko pomagajo izbegniti napredovanje poznejšega kognitivnega upada na dolgi rok,« razlagajo raziskovalci, ki jih vodi epidemiolog Wuxiang Xie iz Imperialnega kolidža v Londonu. Vir podatkov, ki jih uporabljajo raziskovalci, je iz Angleške vzdolžne študije staranja, ocenjevanja zdravja v teku reprezentativnih vzorcev angleške populacije, ki je stara 5o let ali več, ki se je začela leta 2002. Za svojo analizo je team sledil 5189 udeležencem – od katerih je 55 odstotkov žensk, s povprečno starostjo 66 let – kjer je ocenjeval njihov nivo kognitivne funkcije med leti 2004 – 2005 in 2014-2015, kar je šlo čez več valov študije ELSA.

O odkritjih poročajo v reviji Diabetologia.

vir: https://science.slashdot.org/

Geni, ki ji vaši starši ne prenesejo na vas, še vedno oblikujejo to, kdo ste, pravi študija | Genetika

Otroci so podobni svojim staršem v zdravju, bogastvu in dobrem počutju. Je podobnost med otrokovimi in starševimi značilnostmi in obnašanjem takšna zaradi narave (genov, ki jih otroci podedujejo od svojih staršev) ali vzgoje (okolja, ki ga starši zagotavljajo za svoje otroke)? Odgovor na to dolgotrajno vprašanje lahko neposredno obvesti naše napore za zmanjšanjem družbene neenakosti in bremen bolezni. Kong et el je uporabil genetske podatke iz poizkusov na staršin in potomcih, da bi naslovil to vprašanje na zanimiv način. Z meritvijo starševskiv in otrokovih genov, so zagotovili dokaz, da podedovana starševska okolja vplivajo na izobrazbeni uspeh otrok, fenomen, ki so ga poimenovali genetska narava.

Posebno je Kong et al pokazal, da del starševskega genotipa, ki ga otroci ne podedujejo lahko neglede na to predvidi dosežke otrok pri izobraževanju. Ta učinek genetske narave je indirektna povezava med starševskim genotipom in otrokovimi karakteristikami, ki jih ne povzroča otrokova lastna biologija, temveč raje družinsko okolje, ki kovariira s potencialnimi geni.

vir: https://science.slashdot.org/

Znanstveniki spreminjajo naše razumevanje kako anestezija naredi zmedo v naših možganih | Anesteziologija

Neumno je misliti, da še vedno prav ne razumemo mehanizma za eno najpogostejših medicinskih intervencij – splošno anestezijo. A raziskovalci v Avstraliji so pravkar prišli korak bližje s tem, ko so odkrili, da nas eden najbolj pogosto uporabljanih anestetikov ne potone v spanec, prekine tudi komunikacijo med možganskimi celicami. Ekipa je raziskovala zdravilo propofol, super popularno opcijo pri operacijah širom sveta. Močan sedativ, zdravilo za katero se misli, da nas pogrezne v spanec skoz svoj učinek na GABA nevro-transmiterski sistem, glavni regulator naših ciklov spanca in budnosti v možganih. A vsako, ki je bil »pod narkozo« bo vedel, da se prebujanje iz splošnih anestetikov čuti drugače kot prebujanje iz običajne jutranje omotice. Poleg tega pa še nekateri ljudje lahko izkušajo stranske učinke, tako, da so znanstveniki poizkusili razvozlati kaj drugega lahko še zdravilo počne možganom.

Preko uporabe primerkov živih nevronskih celic podgan in vinskih mušic so bili raziskovalci zmožni slediti nevro transmiterski aktivnosti zahvaljujoč mikroskopu z zelo visoko ločljivostjo in odkrili, da propofol ustvarja zmedo pri ključnem proteinu, ki ga uporabljajo živčne celice pri komunikaciji med sabo. Tega proteina, ki se imenuje syntaxin1A, se ne najde le pri živalskih modelih – tudi ljudje ga imajo. In zdi se, da anastetična zdravila zavirajo ta protein in s tem naredijo drugače normalno možgansko aktivnost počasno, vsaj za nekaj časa. Raziskovalci mislijo, da je lahko ta prekinitev kjuč do tega kako profopol omogoči, da se zgodi operacija brez bolečin – najprej nas uspava kot bi se to zgodilo pri normalnem spancu, potem pa popelje zadeve naprej s prekinitvijo možganske povezljivosti.

Raziskava je objavljena v Cell Reports.

vir: https://science.slashdot.org/

Fantomska DNK | Izkušenjski dokazi

Leta 1993 sta dva Ruska molekularna biologa (dr. Gariaev in Poponin odkrila Fantomski učinek DNK. Če posvetiš z laserjem skozi DNK, se pojavi valovni vzorec na zaslonu za njo. Če odstraniš DNK iz eksperimenta valovni vzorec ostane na zaslonu, kot če bi še vedno bila prisotna DNK.

Odkrila sta tudi, da lahko komuniciaš z DNK z uporabo z glasom spremenjene laserske svetlobe. Pravzaprav sta bila sposobna spremeniti informacijski vzorec v DNK z lasersko svetlobo in spremeniti embrio žabe v pupkov embrio.

Vir: http://www.getholistichealth.com/33363/what-exactly-is-the-phantom-effect-of-dna/

Čustvo | Znanstvena definicija

Čustvo je duševni proces, s katerim subjektivno izražamo naš vrednostni odnos do nekega predmeta, osebe, delovanja, stanja, pogosto tudi do sebe. Čustva ves čas doživljamo na nek kodiran način, presojamo pa jih le v primerih, ko so za nas ali za našo komunikacijo pomembna. Paul Eckman (1992)[1] kot temeljna čustva navaja veselje, žalost, jeza, strah, gnus in presenečenje. Poznamo tudi vrsto čustev, ki so kombinacija teh ali so le za nianso različna od teh in drugih. Ljubosumje je primer sestavljenega čustva, sestavljeno je iz ljubezni (veselje in žalost) in strahu pred izgubo ljubljene osebe.

Človeško telo v odzivu na določene situacije različno reagira, kar se potem kaže tudi v telesnih in duševnih spremembah. Darwin je v delu »Izražanje čustev pri človeku in živalih« (1872) primerjal čustvovanje pri ljudeh in višje razvitih primatih in ugotavljal močne podobnosti. Za človeka je bistveno, da združuje čustvovanje z uporabo intelekta in ima z odraščanjem v večji meri aktiven odnos do čustev kot pasiven. Vsak opis čustev, ki zgolj povzema biološke telesne spremembe v človekovi duševnosti, nujno tvega redukcionizem.

vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Custvo

Preberite več: Čustvo | Znanstvena definicija

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer