V psihologiji je genetski spomin prisoten ob rojstvu pri odsotnosti sensozskih izkušenj in je inkorporirana v genom čez dolga časovna razdobja. To temelji na ideji, da se vključijo splošne izkušnje vrste v njeno genetsko kodo, ne preko Lamarkijanskega procesa, ki kodira specifične spomine, temveč z dosti bolj zabrisano tendenco, da zakodira pripravljenost na odziv na določen način na določen stimuli.

Genetski spomin je obujen, da bi razložil rasni spomin katerega je predpostavljal Carl Jung. V Jungovski psihologiji, se rasni spomin nanaša na spomine, občutke in zamisli, ki smo jih podedovali od naših prednikov kot del “kolektivnega nezavednega”.