Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Moč povzroča poškodbo možganov | Nevrologija

Kako vodje izgubljajo mentalno kapaciteto – ki je bila bistvena za njihov vzpon

Če bi bila moč zdravilo na recept, bi prišla skupaj z dolgim seznamom stranskih učinkov. Lahko zastrupi. Lahko pokvari. Lahko naredi, da Henry Kissinger misli, da je spolno privlačen. A lahko tudi povzroči poškodbe možganov?

Ko so različni zakonodajalci pogledali v Johna Stumpfa na kongresniškem zasedanju, se je zdelo, da je vsak našel svež način kako prebičati sedaj že bivšega direktorja Wells Farga za to, da bi preprečili, da približno 5000 zaposlenih ustvari lažne račune za kupce. A tukaj je prišla do izraza Stmpfova spretnost. Tukaj je bil človek, ki se je povzdignil na vrh svetovno najvrednejše banke, pa vendar se je zdel, da popolnoma nezmožen prebrati dvorane. Čeprav se je opravičil, se je zdelo, da se ni karal ali streznil. Niti se ni zdelo, da kljubuje ali da je samo všečen ali celo ne iskren. Izgledal je zemedeno, kot z reaktivnim motorjem opremljen vesoljski popotnik, ki je pravkar prispel iz planeta Stumpf, kjer je razlika zanj naravni zakon in 5000 le hvalevredna številka. Celo najbolj neposrednim zbadljivkam – » Ne me hecati.«, »Ne moren verjeti nekaj tega, kar slišim tukaj.« - ni uspelo, da bi ga omehčale.

Kaj se je dogajalo v Stumpfovi glavi? Nova raziskava predlaga, kar bi lahko bilo boljše vprašanje: Kaj se ni dogajalo v njej?

Zgodovinar Henry Adams je, ko je opisal moč kot »vrsta tumorja, ki ubija žrtvino sočujte«, se je na to nanaša z metaforo in ne medicinsko. Vendar pa to ni daleč od tam, kjer je Dacher Keltren, profesor psihologije na UC Berkley zaključil po letih laboratorijskih in eksperimentov med ljudmi. Osebki pod vplivom moči, kar je odkril v študijah, ki se raztezajo čez dve desetletji, so se obnašali, kot če bi trpeli za travmatsko poškodbo možganov – postajali so bolj impulzivni, manj so se zavedali tveganja in ključno, manj spretni pri prepoznavanju stvari iz vidika druge osebe.

Sukhvinder Obhi, nevrofizik na univerzi v MCMasterju v Ontariju, je pred nedavnim opisal nekaj podobnega. Za  razliko od Keltnerja, ki preučuje obnašanja, Obhi preučuje možgane. In ko je položil glave močnih in ne tako zelo močnih pod stroj za transkranialno-magnetno simulacijo, je odkril, da moč dejansko ovira specifičen nevronski proces, »zrcaljenje«, ki je lahko temeljni kamen empatije. Kar daje nevrološko osnovo kar je Keltner poimenoval »paradoks moči«: Enkrat, ko imamo moč, izgubimo nekaj sposobnosti, ki jo potrebujemo, da bi jih dosegli že v začetku.

Izgubo sposobnosti so demonstrirali na različne kreativne načine. Študija iz leta 2006 je zaprošala udeležence, da narišejo črko E na svoje čelo, da lahko drugi to vidijo – nalogo, ki zahteva videti sebe iz perspektive, kot da bi na njih gledali drugi. Ti, ki se čutijo močni, so s trikrat večjo verjetnostjo narisali E na pravi način zase – in nazaj za vse druge (kar prikliče v um Georga W. Busha, ki je v nepozabno dvignil Ameriško zastavo obrnjeno nazaj na olimpijskih igrah leta 2008). Drugi eksperimenti so pokazali, da gre močnim ljudem slabše od rok pri identificiranju, kaj nekdo na sliki čuti ali pri uganjanju kako bi lahko kolega interpretiral pripombo.

Dejstvo, da ljudje težijo k oponašanju izrazov in telesnega jezika svojih nadrejenih lahko poslabša ta problem: Podrejeni predlagajo nekaj zanesljivih namigov za močne. Vendar pa je bolj pomembno dejstvo, kot to pravi Keltner, da močni ljudje prenehajo oponašati druge. Smejati se, ko se drugi smejijo ali napeti se, ko se drugi napnejo naredi več kot le dobrikanje. Pomaga pokreniti enake občutke, ki jih ti drugi čutijo in zagotavlja okno v to, od kod oni prihajajo. Močni ljudje »prenehajo stimulirati izkušnje drugih«, pravi Kletner, kar vodi do tega, kar on imenuje »pomanjkanje empatije«

Zrcaljenje je subtilnejša oblika posnemanja, ki se odvija v popolnosti v naših glavah in brez našega zavedanja. Ko spremljamo nekoga, da izvaja dejanje, se del možganov, ki bi ga uporabili za opravljanje enakih stvari prižge v simpatetičnem odzivu. Le-to bi bilo možno bolje razumeti kot posredno izkušnjo. To je to, kar Ohbi in njegov team poizkušajo aktivirati, ki njihovi osebki gledajo video posnetek, kako nekogaršnja roka stisne žogico iz gume.

vir: https://www.theatlantic.com/amp/article/528711/

 

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer