Študije možganskih skenov so razložile zakaj se nekateri ljudje začnejo ukvarjati z zvoki, takšnimi kot prehranjevanje ali dihanje. Stanje misofonija je dosti več, kot preprosto od tega, da ne maramo zvokov, ko z nohti praskamo po tabli. Britanski znanstveniki so pokazali, da možgani nekaterih ljudi ustvarijo permanentne povezave, ki ustvarjajo “presežen” čustveni odziv. Olana je razvila stanje, ko je bila stara osem let. Zvoki, ki ji pokrenejo reakcijo vsebujejo dihanje, prehranjevanje, spanje in šelesteči zvoki. Znanstveniki v Veliki Britaniji so skenirali možgane 20. misofoničnih ljudi, vključno z Olano in 22 ljudi brez tega stanja. Zaigrali so jim ves niz zvokov med tem, ko so ležali v MRI stroju, vključno z nevtralnimi zvokikot dež; v splošnem so neprijetni zvoki kot kričanje zvoki, ki pokrenejo reakcije v ljudeh. Rezultati objavljeni v reviji Current Biology, so razkrili del možganov, ki veže naša čutila z našimi čustvi - anteriorno omenjeni korteks je bil zelo aktiven pri teh z misofonijo. Dr. Sukhbinder Kumar iz Newcastle University je povedal za BBC News: “Oni zapadejo v prehitrost, ko slišijo te zvoke, vendar pa je bila aktivnost specifična, da se odzove, na te zvoke in ne na druge. Reakcije je v glavnem jeza, ni gnus, dominirajoče čustvo je jeza - to se zdi, kot normalen odziv, vendar pa potem prestopi v previsoko aktivnost.” Za to ne obstaja zdravljenja, vendar pa je Olana razvila mehanizem s katerim lahko shaja kot zamaški za ušesa. Še vedno ni jasno kako pogosta je ta motnja, saj ne obstaja jasna pot za diagnosticiranje tega in le-to je bilo odkrito šele pred kratkim. Dokončno, raziskovalci upajo, da bo razumevanje misofoničnih možganov vodilo do nivih zdravljenj. Ena zamisel, ki lahko poamga, je spuščanje nizke ravni usmerjene elektrike skozi lobanjo, za kas se ve, da uravna možgansko funkcijo.

Vir: https://science.slashdot.org