Človeški možgani gredo redno skozi spremembe v kislosti z vrhunci od časa do časa. Eden poglavitnih vzrokov teh začasnih nihanj je plin ogljikov dioksid, ki se nenehno sprošča med tem, ko možgani razcepljajo sladkor, da lahko ustvarijo energijo. Pa vendar vsesplošna kemija v zdravih možganih ostaja relativno nevtralna zaradi procesa kot dihanje – ki izključi ogljikov dioksid – pomaga vzdrževati status quo. Kot rezultat gredo bežne na kislini temelječe fluktuacije neopažene mimo.
Vendar pa rastoča zbirka raziskav predlaga, da so za nekatere ljudi, celo majhne spremembe v tem ravnotežju lahko povezane s paničnimi motnjami in drugimi psihiatričnimi stanji. Zadnja odkritja zagotavljajo nadaljnje dokaze, da je takšna povezava resnična – in predlaga, da se lahko razširijo na šizofrenijo in bipolarno motnjo.
vir: http://www.comunicazione.uniroma3.it/it/download/2081
Že v preteklosti so bili namigi povezave zakisanost-motnja: študije, ki so neposredno merile pH – merjenja kako kislo ali osnovno je kaj - v desetinah obdukcij človeških možganov odkrila nižji pH (višja kislost) pri pacientih s šizofrenijo in bipolarno motnjo. Več študij v pretekih nekaj desetlet so odkrile, da ko so odkrile, da ko so ljudje s panično motnjo izpostavljeni zraku u višjo, kot je normalna koncentracija ogljikovega dioksida – ki se lahko kombinira z vodo v telesu, da ustvari ogljikovo kislino – je večja verjetnost, da bodo doživljali panične napade kot zdravi posamezniki. Druga raziskava je razkrila, da ustvarjajo možgani ljudi s panično motnjo povišane nivoje laktata, kislega vira goriva, ki se nenehno ustvarja in porablja v energetsko lačnih možganih.
A raziskovalci so nadaljevali s zlaganjem sestavljanke, če je ta kislost v resnici povezana z motnjo ali izvira od drugih dejavnikov, kot antipsihotična uporaba drog ali osebinega psihičnega stanja pred smrtjo. Na primer: »če umirate počasi, potem bo daljše obdobje, kje je večja priložnost, da boste imeli nižje nivoje kisika in to bo spremenilo vaš metabolizem.« razlaga William Regenold, psihiater in profesor na Univerzi v Marylandu. V tej situaciji, kot pravi, se telo in možgani začnejo bolj trdno zanašati na od kisika odvisne poti, da lahko ustvarjajo energijo. To lahko vodi do višjega nivoja laktata kot je to normalno in posredično do znižanja pH.
Takšna vprašanje so zainteresirala Tsuyoshi Miyakawa, nevroznanstvenika na Univerzi za zdravje Fujita na japonskem in njegove kolege, da prečešejo 10 obstoječih nizov podatkov iz obduciranih možganov več kot 400. pacientov bodisi s šizofrenijo ali bipolarno motnjo. Njihov cilj je bil testirati vsako o vodilnih teorij o povezavi z motnjo zakisanosti.
Najprej so raziskovalci kontrolirali potencial za faktorje motenj kot zgodovina uporabe antipsihotikov in starost smrti. Kot so sumili, je bil nivo pH v možganih pri ljudeh z šizofrenijo in bipolarno motnjo bistveno nižji kot pri zdravem posamezniku. Ekipa je tudi raziskala modele miši – in našla podobne rezultate: pH nivoji v možganih približno petindvajset miši, ki niso prejela zdravil so bili stalno nizki in njihovi nivoji laktata višji kot pri primerljivo zdravih živalih. Še več, raziskovalci so evtanizirali vse miši na enak način – kar predlaga, da razlike v Ph ne morejo biti razložene s časom kako dolgo je potrebno, da umre.
Ta odkritja, ki so bila objavljena jeseni 2017 v Neuropsychopharmacology, koletivno zagotavljajo najbolj zanesljiv dokaz do sedaj, da je povezava med zakisanostjo možganov in psihiatričnimi motnjami resnična. Regenold, ki ni bil vpleten v novo delo, se strinja: »Ko skombinirate vse to [nize podatkov] in najdete močno statistično povezavo, to je takrat, k,o postane bolj prepričljivo, da bi bil [nižji pH] del teh motenj.«, pravi. »Mislim, da kaj je novega o tem [študija] je, da izluščijo nizki pH in pravijo, da je to nekaj kar bi lahko bilo del patho psihologije teh motenj, neglede na to kaj jih povzroča.«
Vendar pa John Wemmie, nevroznanstvenik na Univerzi Iowa, pravi, da so kljub temu , da so postmortem odkrijta zanimiva, da je težko vedeti, če so povezana s spremembami pH v živih možganih. Študije predstavljanja živih možganov ljudi z bipolarno motnjo, šizofrenijo in panično motnjo zagotavljajo dosti bolj neposreden dokaz za hipotezo zakisanosti, pravi. Z uporabo magnetno resonančne spektroskopije, metode, ki lahko zazna biopkemične spremembe v tkivu, so znanstveniki dosledno naše povečane nivoje laktata pri teh možganih posameznikov.
Celo, če postane jasnejše, da je možganska kislost lahko ključna karakteristika šizofrenije in bipolarne motnje, pa je to, če je to lahko vzrok ali učinek ostaja vprašanje. Glede na Miyakawo je ena od možnosti ta, da je povečana kislost rezultat višje od normalnejše nevronske aktivnosti v možganih pri ljudeh s temi motnjami. Druga popularna teorija je, da je višja kislost lahko rezultat prizadetosti v mitohondrijih, generatorju energije celic, pravi Regenold. Ti dve hipotezi se nujno ne izključujeta.
Naslednje veliko vprašanje bo, če je nizki pH v možganih lahko vodi do kognitivnih ali sprememb v obnašanju, ki so povezane s temi motnjami, pravi Miyakawa, Obstajajo predlogi, da se gre za to. »Vemo, da imajo receptorji [ki jih aktivira kislina]viden učinek na obnašanje živali,« pravi Wemmie. »To nakazuje, da so lahko sprememba v pH možganov pri prebujenih in delujočih možganih, ki jih ljudje niso cenili dovolj.«
