Na obnašanje se lahko učinkuje z dogodki v preteklih generacijah, ki so bili prenešeni skozi obliko genetskega spomina, nakazuje študija pri živalih.
Eksperineti so pokazali, da travmatski dogodki lahko učinkujejo na DNK v spermi in spremenijo možgane in obnašanje naslednjih generacij.
Nevroznanstvena študija v reviji Nature je pokazala, da so miši, ki so jih trenirali, da se izogibajo določenemu razcvetu, prenesle njen odklonilen odnos na njihove “vnuke”.
Strokovnjaki so povedali, da so rezultati pomembni za raziskave fobije in vznemirjenosti.
Živali so trenirali, da se naj bojijo racveta, podobnega češčnjevemu razcvetu.
Ekipa na Univerzitetni Šoli za medicino Emory v US je potem pogledala na to, kar se dogaja znotraj sperme,
Pokazali so, da je bil odsek DNK, ki je odgovoren za češnjev razcvet, bolj aktiven v spermi miši.
Tako potomci miši, kot njihovi potomnci so bili ‘skrajno senzitivni’ na češčnjev razcvet in so se izogibali vonju, čeprav ga niso nikoli izkusili v svojem življenju.
Našli so tudi spremembe v možganski strukturi.
“Izkušnje staršev, celo pred spočetjem, značilno vplivajo tako na strukturo kot na funkcijo živčnega sistema naslednjih generacij”, so zaključili v poročilu.
Družinske stvari
Odkritja zagotavljajo dokaz “trangeneracijskega epigenetičnega dedovanja” - da okolje lahko vpliva na posameznikovo genetiko, kar se lahko potem prenese naprej.
Eden raziskovalcev DR. Brian Dias je povedal za BBC: “To je lahko eden mehanizmov, da potomci kažejo odtise svojih prednikov.”
“Nobenega dvoma ni, da bo to, kar se zgodi s spermo in jajčeci, vplivalo na naslednje geracije.
Prof. Marcus Pembrey iz Univerznega Kolidža London je rekel, da so odkritja “visoko relevantna za fobije, vznemirjenosti in motnje v post travmatskem stresu.” in zagotavljajo “prepričljive dokaze”, da se oblika spomina lahko prenaša med generacijami.
Komentiral je: “Pomemben čas je, da javni raziskovalci zdravja vzamejo človeške transgeneracijske odzive resno.”
“Sumim, da ne bomo razumeli pojava nevropsihiatričnih motenj ali debelosti, diabetesa in metaboličnih motenj v splošnem brez, da bi zavzeli multigeneracisjki pristop.”
V verziji študije z vonjavami je mišljeno, da bodisi ko nek vonj konča v krvnem obtoku, ki učinkuje na produkcijo sperme ali je ta signal poslan iz možganov v spermo, le-to spremeni DNK.
Vir : http://www.bbc.com/
