Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Krokar je najmanj tako pameten kot šimpanz | Zoologija

Nova študija je pokazala, da so krokarji pravtako pametni kot šimpanzi, kar kaže na to, da ima velikost malo za opraviti z inteligenco

Če kajkoli pride do dviga ptic, bo le ta prišel iz smeri največjih pric. Vrane in krokarji lahko razrešujejo kompleksne uganke, kot so nam povedali inženirji, razumejo vzrok in posledico, izvajajo pogrebe za svoje mrtve, prepoznavajo ljudi in celo uporabljajo družbeno izobčenje, da bi kaznovali ptice, ki niso teamski igralci.

To so ptice, pri katerih se dogaja nekaj pametnega v njihovih malih glavah. V bistvu, kot kaže nova študija, ki jo je objavilo Royal society open science, je inteligenca krokarja na ravni te od šimpanza.

Majhnost njihov glav, torej, ne bi smela biti oparabljena kot merilo za inteligenco, temveč je bolj relevantna nevronska struktura in struktura možganov.

“Absolutna velikost možganov ni celotna zgodba”, je povedal Can Kabayai, doktorski študent v kognitivni znanosti na Švedski Lundovi Univerzi v svoji izjavi. “Odkrili smo, da se je najvišji red ptic odrezal pravtako dobro kot opice, neglede na to, da imajo manjše možgane.”

Prejšnja študija iz leta 2014 je testirala 36 živalskih vrst, da bi ugotovila, če so sposobni potlačiti svoje instinkte, da bi se približali problemu racionalno. Obrok hrane je bil položen v motno pastično cevko, z odprtjem na obeh straneh in živali je bilo pokazano, kako naj pride do nje. Obrok hrane je potem bil položen v prosojno plastično cevko z odprjem na obeh straneh. Instikt bi bil, da gre po obrok skozi prosojno stran cevke; bolj racionalni pristop bi bil, da doseže hrano skozi eno od odprtin. Velike opice so se najbolje obnesle pri pej nalogi.

Vendar pa, pri raziskavi niso sodelovale velike ptice, tako, da se je Kabadayi odločil, da ugotovi, kako se odrežejo le-te. S pomočjo raziskovalcev iz Britanske univerze Oxford in nemškea inštituta Max Planck za Ornitologijo so priredili čisto enak ciliden s hrano, da bi izvedli testiranje na krokarjih, kavkah in vranah.

Vrane so bile izvrstne pri tej nalogi. Vse so šle skozi odprtje cevi pri vsakem poizkusu, s stopnjo uspeha 100%. Vrane in kavke so bile le malček počasnejše s stopnjo uspeha blizu 100%, primerljivo z gorilami in boboboni.

Pravzaprav lahko krokarji ugotovijo izid ugank z vzrokom in posledico hitreje kot otroci. To je navdušujoč nivo izračunov.
“To kaže, da so ptičji možgani prav učinkoviti, ne glede na to, da imajo manjšo absultno možgansko velikost. Kot nakazuje študija, morda obstajajo drugi dejavniki za razliko od velikosti možganov, ki so pomembni za inteligenco, kot gostota nevronov.”, pravi Kabadayi.

“Še vedno obstaja veliko tega, kar moramo razumeti in se naučiti o odnosu med inteligenco in velikostjo možganov, kot o strukturi pričjih možanov, vendar pa ta študija jasno prikazuje, da ptičji možgani preprosto niso le pričji možgani!

Vir: http://www.cnet.com/

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer