Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Študija sugerira, da je biti len, znak visoke inteligence | Psihologija

Razkritja iz ameriška študije se zdijo, da podpirajo zamisel, da se ljudje z viskom IQ zdolgočasojo dosti lažje, kar jih vodi do tega, da preživijo več časa, da se lahko ukvarjajo z mislimi. In aktivni ljudje morda morajo biti bolj fizični, saj potrebujejo stimulacijo za njihove ume z zunanjimi aktivnostmi, bodisi, da bi pobegnili svojim mislim ali ker se prehitro zdolgočasijo. Raziskovalci iz Univerze Gulf Coast so dali skupini študentov klasiček test - iz pred treh desetletij. V vprašalnikih ‘potreba za kognicijo’ so vprašali udeležence, da rangirajo kako močno se strinjajo z izjavami kot “Zares uživam v nalogi, ki vključuje to, da pridem do nove rešitve problemov.” in “Mislim le tako težko, kot moram.” Raziskovalci, ki jih je vodil Todd McElroy, so potem določili 30 ‘mislecev’ in 30 ‘ne-mislecev’ iz izbora kandidatov. V obdobju naslednji sedem dni sta obe skupini nosili napravo na zapestju, ki je sledila njihovim gibom in nivojem aktivnosti, kar jim je zagotavljalo konstanten tok podatkov, kako fizični aktivni so bili. Rezultati so pokazali, da je bila skupina mislecev dosti manj aktivna med tednom, kot ne misleča skupina. “Dokončno je pomemben dejavnik, ki lahko pomaga bolj mislečim posameznikom, da se bojujejo s svojo nižnjo povprečno aktivnostjo, zavedanje”, je rekel McElroy, glede na Britansko Psihološko Združenje.

“Zavedanje njehovih tendenc, da so manj aktivni, združenih s zavedanjem glede stroška, ki je povezan z neaktivnostjo, lahko bolj misleče ljudi postavi pred izbiro, da postanejo bolj aktivno skozi dan.”

Vir: https://science.slashdot.org/

Postanemo sčasoma bolj dobri? | Psihologija

Nesebičnost v ljudeh raste skupaj s starostjo, ugotavlja nova raziskava strokovnjakov z Univerze Oregon. Radodarnost je tako močneje izražene po 45 letu starosti, ko smo ljudje bolj zadovoljni, če so drugi srečni, piše italijanska tiskovna agencija Ansa.

Strokovnjaki so v raziskavi analizirali 80 moških in žensk, ki so bili stari med 18 in 67 let. Udeleženci so morali odločati o denarju, ki naj bi ga dali dobrodelnim ustanovam ali pa bi ga obdržali zase.

Višje vsote denarja

Ob tem so z magnetno resonance spremljali tudi dogajanje v njihovih možganih, spremljali pa so predvsem področja povezana z vrednotenjem in nagrajevanjem. Rezultati so pokazali, da so se ljudje nad 45 letom počutili bolje, če so se dobro počutile tudi osebe okoli njih. 

Tisti, ki so bili starejši od 45 let, so bili tudi bolj pripravljeni darovati višje vsote denarja za dobrodelne namene.

vir: www.zurnal24.si

Znanstveniki razkrili kako lahko namensko pozabimo | Psihologija

Ko ljudje pravijo, "Pozabi, da si slišal to", ponavadi tega ne mislijo dobesedno. Vendar pa se je izkazalo, da lahko zaustaviš sebe pri pomnjenju, vsaj ko se gre za majhne stvari. Ljudje lahko namenoma pozabijo spomine s spreminjanjem kako mislijo o kontekstu v katerem so ti spomini bili ustvarjeni. V eksperimentu so ljudje preučevali naključni seznam besed, med tem, ko so gledali slike pokrajin kot plaže in gozdov. Potem pa so dobili navodila, da si bodisi zapomnijo ali pozabijo te besede. Znanstveniki so uporabili fRMI, da bi sledili možgansko aktivnost, ki je povezana z scenami, ki se odvijajo zunaj, ki so jih predstavili kot kontekst za besedne spomine. Videli so, da so ljudje, ki jim je bilo naročeno, da pozabijo, mislili manj o tem konekstu. Boljši so bili ljudje pri brisanju besed povezanih z naravo iz svojega spomina, manj besed so lahko pozneje priklicali iz svojega seznama.

vir: https://science.slashdot.org

Študija kaže na to, da je svobodna volja iluzija | Psihologija

Nov dokument objavljen v reviji Psychological Science je poizkušal definirati in raziskati predmet svobodne volje. S spraševanjem udeležencev, da predvidijo kdaj se bo krog določene barve pojavil pred njimi, nekaj kar se določi popolnoma po naključju. so znanstveniki odkrili, da so bila njihova predvidevanje bolj točna, ko so imeli le delček sekunde, da uganejo, kot ko so imeli na razpolago več časa. Sodelučjoči so podzavestno zaznali spremembo barve pred tem, kot so se mentalno odločili, čeprav so vedno mislili, da so naredili svoje predvidevanje pred tem, kot se je zgodila sprememba. Pravilne odgovore so prejemali, ker so že vedeli odgovor. "Naši umi morda ponovno pišejo zgodovino," je v izjavi povedal Adan Bear, doktorski študent na Oddelku za psihologijo na Univerzi Yale. Vse to kaže tukaj na to, da ko pride do zelo kratkega časovnega merila, še preden pomislimo, da naredimo zavestno izbiro, se je naš um že podzavestno odločil za nas in je svobodna volja bolj iluzija, kot si o tem sploh mislimo.

vir: https://science.slashdot.org

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer