Naš naravni kreativni genij postaja vse trši od našega rojstva naprej.
Na TedX Tucson je dr. Goerge Land odvgel bombo, ko je povedal svoji publiki o šokirajočih rezultatih testa kreativnosti razvitega za NASO, toda so ga ščasoma začeli uporabljati na solških otrokih (glej celoten video spodaj).
NASA je kontaktirala dr. Georga Landa in Beth Jarman, da naj razvijeta visoko specializiran test, ki bi jim dal sredstva za učinkovito merjenje kreativnega potenciala NASINIH raketnih znanstvenikov in inženirjev. Test je bil zelo učinkovit za NASINE namene, vendar je znanstvenikom ostalo nekaj vprašanj: od kod pride kreativnost? Se nekateri ljudje rodijo z njo ali se jo da naučiti? Ali pride kreativnost iz izkušenj?
Znanstveniki so dali potem test 1.600 otrokom v starostnem razredu med 4 in 5 let. Kar so odkrili jih je šokiralo.
Vir: https://ideapod.com/
To je test, ki išče sposobnosti, s katerimi bi iznašli nove, različne in inovativne ideje za težave. Kakšen odstotek teh otrok mislite, da je padel v kategorijo genijev pri domišljiji?
Polnih 98 procentov!
Še bolj zanimivo postane
A to ni resnična zgodba. Znanstveniki so bili zaprepadeni, tako, da so se odločili narediti dolgoročno študijo in so testirali otroke ponovno po petih letih, ko so bili stari deset let.
Rezultat? Le 30 odstotkov otrok je sedaj padlo v kategorijo genijev v domišljiji.
Kaj pa odrasli? Koliko nas je še vedno v stiku z našim kreativnim genijem po letih šolanja?
Žalostno, le 2 procenta.
In ta te, ki se sprašujejo o doslednosti teh rezultatov – ali mislijo, da bi lahko bili izolirani primeri – ti rezultati so bili v resnici ponovljeni več kot milijon krat, poroča Galvin Nascimento, čigav članek me je prvič opozoril na to osupljivo študijo in njene šokantne rezultate: da nas šolski sistem, naše izobraževanje ropa našega kreativnega genija.
»Tega sklepa ni tako težko dojeti: šola, kot jo v preprostem jeziku imenujemo, je inštitucija, ki je bila zgodovinsko postavljena tja, da služi zahteva vladajočega razreda, ne preprostih ljudi.
»Da ni tako imenovana elita vzdrževala razkošen življenjski stil prevelikega razkošja – kjer prispevajo najmanj, vendar pa uživajo najbolj – oni razumejo, da morajo otroci biti poneumljeni in da se jim morajo oprati možgani, da bi sprejeli (in celo služili) njihovemu grabežljivemu sistemu umetne revščine, neskončnim raziskovanjem in neprenehnim vojnam«, piše Nascimento.
Kaj sedaj? Ali lahko ponovno zaženemo svojo kreativnost?
Land pravi, da imamo sposobnost, da smo lahko na 98 procentov, če si to želimo. Iz tega, kar so odkrili iz študij z otroci in iz tega, kako delujejo možgani, obstajata dve vrsti razmišljanja, ki se odvijata v možganih. Obe uporabljata različne dele možganov in to je popolnoma drugačna paradima na kakšen način se oblikuje nekaj v naših možganih.
Ena se imenuje divergentna – to je domišljija, ki se uporablja za ustvarjanje novih možnosti. Druga se imenuje konvergentna – zaradi tega sodite, se odločate, nekaj testirate, kritizirate, ocenjujete.
Divergentno mišljenje deluje kot pospeševalnik in konvergentno mišljenje da zavore na naše najboljše napore.
»Odkrili smo, da kar se zgodi tem otrokom, ko jih izobražujemo, - učimo jih ,da počnejo obe vrsti razmišljanja sočasno«, pravi Land.
Ko vas nekdo vpraša, da si izmislite nove ideje, ko si jih izmislite je kar pogosto naučijo v šolah, je da v trenutku pogledate in sprevidite: »To smo poizkusili že prej«, »To je neumna zamisel«, »Ne bo delovalo« in tako naprej.
To je razlog in to je to, kar moramo početi delati:
»Ko pravzaprav pogledamo v možgane odkrijemo, da so nevroni bojujejo med sabo in dejansko zmanjšujejo moč možganov ker nenehno sodimo, kritiziramo in cenzuriramo«, pavi Land.
»Če operiramo pod strahom, uporabljamo manjši del možganov, vendar pa ko uporabljamo kreativno mišljenje, se možgani samo prižgejo.«
Kaj je rešitev?
Potrebno je, da najdemo ponovno tega petletnika. Ta kapaciteta, ki smo jo posedovali kot petletniki, nikoli ne izgine.
»To je nekaj, kar izvajate vsak dan, ko sanjate,« nas spominja Land.
Kako pa najti tega petletnika?
Land nas izziva vse: Jutri si vzemite žlico, vklopite svojega petletnika in so izmislite 20 ali 30 idej kako izboljšati žlico.
