Ena največjih zagonetk biologije je kako molekularno kolesje življenja tako fino koordinirano. Celo najenostavnejše celice so kompleksne tridimenzoinalne biokemične tovarne, ki razsvetljuje polje strojnega črpa, poriva, kopira in preračunava v plesu nenavadno detaljne kompleksnosti.. Vsekakor si je težko zamisliti kako navadni procesi prenosov elektronov dovolijo, da ta kompleksnost vznikne glede na izgube, ki se pojavijo vdosti bolj enostavnih vezjih.. Sedaj je skupina raziskovalcev, ki jo je vodil Struart Kauffman odkrila, da so lastnosti biokemičnih molekul popolnoma drugačne od teh v navadnih prevodnikih. Izkaže se, da največ molekul obstaja v eksotičnem stanju, ki se imenuje kvantna kritičnost, ki je postavljena na oster rob med prevodnostjo in izoliranostjo. Z drugimi besedami, biomolekulte pripadajo popolnoma novemu razredu prevodnikov, ki ni vezan na običajna pravila elektronskega prenosa. Seveda pa, so lahko organske molekule navadni prevodniki ali izolatorji in je tim odkril nekaj biomolekul, ki padejo v te kategorije. Vendar pa se zdi, da ima evolucija v glavnem določene biomolekule, ki so kvantno kritične, kar nakazuje na to, da mora ta lastnost podeliti neke evolucijske prednosti. Kaj točno bi lahko to bilo še ni čisto jasno, vendar pa mora igrati pomembno vlogo v mašineriji življenja in njegovega nastanka.

več o tem >>>