Pozdravljen Tomaž,
še enkrat hvala za globoko izkušnjo. Na delavnico sem prišla z namenom, da raziščem blokado v grlu, za katero sem krivila stare čustvene poškodbe, osnovane na strahu. Na srečo je kolegica A. srečanje pričela s svojo izkušnjo jeze. Poslušala sem jo in si poskušala predstavljati občutke jeze, ki jih jaz nisem poznala. Moja jeza je domovala vedno v razumu in se je le redko manifestirala navzven. Ob poslušanju A. zgodbe je v mojem telesu nastal takšen naval neugodja, neverjetno močan stres, telo je drgetalo in tudi razum je bil v popolni paniki. Ti občutki so bili popolnoma novi, v predelu ledvic so nastajali potresni sunki. Ko je A, zaključila svojo zgodbo, mi je nato šele meditacija ob glasbi prinesla olajšanje. V spodnjem delu hrbtenice se je sprostil izvir energije in se dvignil. Tok me je očistil in izpraznil, olajšanje je bilo neizmerno. Občutki jeze, ki so bili potlačeni nekje v podzavesti in skriti v telesu, so privreli na dan. Pridna tiha punčka v meni je dobila dovoljenje, da se razjezi in pove svoje mnenje na glas.
Zapomnila sem si misel, ki si jo izrekel: Kar se dogaja, se ne dogaja nam; dogaja se življenju, ki ga živimo.
Vse dobro,
Mateja
