Na delavnici sem v enem trenutku, srečala sebe, zgodilo se je najbolj spontano, brez, da bi iskala da se zgodi, da bi hlastala za tem, ko sem se le prepustila toku delavnice, je vstopila skozi prsni koš neka posebna energija, v nekem trenutku tako močna, da se mi je zazdelo, da me bo razneslo, tako me je prevevala, buktela v meni, me zaobjela..in potem v nekem trenutku, ki je sledil, pa je bila glasba in meni se je plesalo, plesalo in plesalo :)
malo je manjkalo, da bi vstala in zaplesala, pa se mi ni zdelo primerno..ampak se je prebudila stara prijetna strast za gibanjem, miganjem,zbudila se je v meni..spomnilo me je da sem takšna že nekoč davno tega bila,
prebudila se je neka divjost v meni, moja prvinska divjost in lepo jo je bilo spet začutiti..
Malo manj prijetno pa je bilo, ko sem čutila, da vidiš pod čisto vse moje plasti in mi je bilo nerodno. Ja bilo me je sram. In sem zato tako hitro odšla..
Sedaj, toliko časa po delavnici, pa se mi dogaja vedno več takih trenutkov, kadar se poglobim vase, ko sem v tišini sama s sabo, me preveva, preplavlja ta ista energija...
KO ENA DUŠA ŽIVI RESNICO, "ISKRA PRESKOČI" NA MNOGE DRUGE V NJENI BLIŽINI.
Hvala ti.
Vesna Bera
in še pesem, ki sem jo napisala neposredno po delavnici:
Stala si tam, ko sem zaprla vrata pred Svetom, pred vsemi, celo pred tabo, sama pred sabo.
Trkala si. Nič.
Nisi odšla. Vstrajala si. Verjela si, da je vredno. Verjela si, tudi, ko jaz nisem. Verjela si še zame.
Stala si tam, ko sem postavila zid.
Samo kamenje, hlad in mraz. Gola in bosa, vsa sestradana in premražena si stala na drugi strani, a te tudi to ni pregnalo.
Verjela si še bolj.
Verjela si, da sem vredna.
Stala si tam, tudi, ko sem sezidala trdnjavo. Višji, ko so bilo zidovi, večja je bila tvoja vera.
Našla si skrite stopnice, pa čeprav sem se še kako potrudila, da jih ne bi našel nihče. Nihče več. Nikoli.
Verjela si, da bo sonce nekoč spet posijalo in pogrelo za obzidje.
Vedela si, da je vrednox
in vztrajala do konca.
Takšna pač Si.
Vstrajna.
Neustrašna in neustavljiva.
Odločna. Močna.
Takšna si zame, kadar jaz nisem.
Pokažeš mi, kadar ne vidim.
Poveš mi, kadar ne slišim.
Ponoviš spet in spet, kadar ne slišim spet in spet, ali kadar pozabim.
Ni ti težko. Nikoli.
Potrpežljiva si, kot dobra stara mati.
Nekateri bi me že zdavnaj nekam poslali.
Ti ne.
Ne postavjaš se pred me,
nisi za mano.
Z ramo ob rami sva.
Moja stara znanka si.
Najstarejša.
Ničkoliko življenj sva že skupaj in koliko njih še čaka na naju.
Moja Srčna prijateljica Si.
Prijateljica moje duše.
Moja duša Si.
Dobrodošla.
