Vir slike

Kdo bi si mislil, da je duhovnost običajna praksa nas, ljudi. Mnogi mislijo, da se s tem, da nekdo pravi ,da je v duhovnosti, spremeni. Pa se ne.

Mnogo ljudi izvaja duhovnost, pa se spremeni, mnogi ne. A tisti, ki se, mečejo dokaj slabo luč na vse ostale, kajti duhovnost ne pomeni spreminjanje obnašanja samo zato, ker nekaj v življenju spremeniš.

Duhovnost je tista, ki tebe počasi spreminja in ne obratno. Mnogi ljudje mislijo, da je pred vsem sprememba in šele potem praksa, a je ravno obratno. Ko se podaš na pot duhovnosti ti ravno to omogoča, da počasi, počasi spreminjaš sebe in svoj način.

Mnogi to razumejo napačno in mislijo, da se da s tem, ko prestopiš prav duhovnost kar koli izsiliti. Vendar pa temu ni tako.

Ko človek stopi na pot duhovnosti namreč dobi set, niz orodij, ki mu pomagajo, da skozi sledenje tem vajam (ne samo obiskovanju energetskih delavnic, djotisha ipd.) postanejo bolj ljubeči, uslužni, razigrani ipd.

To, da hodiš po poti duhovnosti še ne pomeni, da si karkoli drugačen. To kar te naredi drugačnega je hoja, ne stanje na mestu.

Vir slike

Čustva so nekaj, kar se pojavlja. S tem, ko se pojavi, pa je že obsojeno, da tudi odide. Vsa čustva so takšna. In če se zapletemo v njih, če smo vajeni na ena čustva, no, potem imamo mogoče težavo, saj je njihova narava bežeča.

Če smo navezani na njih, potem imamo težavo, kajti, ko jih več ni, potem jih pogrešamo in jih želimo nazaj. Mnogi smo naučeni, da iščemo čustva, ki bi nam znotraj prebudila občutek, da je to čustvo spet tu, zunaj nas.

Ta dinamika se s pridom izkosišča v industriji, marketingu, televiziji in še kje. In to ni zdrava praksa, saj nas poškoduje, še bolj nas lahko naredi odvisne od zunanjih impulzov, ki pa sploh niso resnični.

Za nekaj trenutkov nam res da občutek, da smo izpolnjeni, zadovoljni, potem v naslednjem pa, spet izgine.

Narava čustev je minljiva in ne vem kako se sploh lahko zanašamo na to, da je nekaj, kar je obarvano s čustvi resnično, če je resica nekaj stalnega, čustva pa so bežeče in mniljiva. Vsekakor je dobro premisliti o tem. O tem morajo pošteno premisliti vsi, ki se na tak ali drugačen način želijo osvoboditi odvisnosti.

Vir slike

Na svetu imamo mnogo ljudi, ki se ukvarjajo z energijo, takšnim in drugačnim duhovnim delom. A ob tem velja ne pozabiti, da je vsako duhovno delo drugačno. Vsekakor je odvisno od karakteristik tega, ki ga izvaja, seveda pa je v največji meri odvisno od tega, ki prejema.

Prejemniki pač lahko prejmejo, kar pač prejmejo, a težava nastane, če stvari niso poravnane z njimi. Vsak oddajnik namreč pošlja svojo frekvenco, svoj spekter tega, kar dojema, da je duhovnost zanj. In včasih je zelo težko prepoznati tega, ki oddaja pravo frekvenco za nas.
Kaj pa je prava frekvenca za naš sprejemnik in kako jo sprejmemo? No, prava frekvenca je tista, ki se v popolnosti pokriva s tem, kar mi smo. To ne pomeni samo, da je v popolnosti enaki sinus oz. val, ki ga oddaja, temveč je tudi zelo pomembno, da je ta val uskaljen z našim valom, ker če ni, ne bomo prejeli prave kvalitete, ki bi nam lahko razblinila iluzijo, na kateri se šlepamo oz. iz katere igramo svojo dramo.

Vir slike

A ste se že kdaj vprašali zakaj si želite biti nekdo? Želite biti podjetnik, učitelj, poslovnež, čistilka? Zakaj? V življenju bi lahko bili karkoli, karkoli, a ravno ta naša težnja, da bi bili nekdo, nas zaustavlja pri tem.

Vse težnje prihajajo od nekje, tudi težnja, da bi bili to, kar smo oz. želimo biti. Pa se vam zdi, da so te težnje vredu, da smo namreč čistilka, podjetnica, poštarka...?

Mnogi bodo na to vpašanje odgovorili s preprostim, tako so me vzgajali, to so počeli že moji starši, moji prijatelji so šli tja in tja, zabavno mi je. Pa smo si zares odgovorili kdajn a vprašanje zakaj počnemo to, kar počnemo?

Vsekakor to počnemo, ker hočemo odkriti nekaj znotraj nas, svoje bistvo, pa nam bo odgovor, ki ga bomo našli, ko bomo počeli to, kar pač že bomo prinesel odrešitev?

Vir slike

A ste opazili kakšne pozitivne učinke karantene in celotnega  cirkusa okoli Corona virusa, ki bodo pomagali do prebujenja?  (pa ne toliko čustvenega in miselnega temveč duhovnega)

Vsekakor odpadlo dosti čustvenih, metalnih in energetskih motilcev, ki motijo našo zavest in po drugi strani odvračajo njeno zavedanje sebe in Sebe.

No, jaz sem jih kar nekaj, nekaj pa jih tudi nizam spodaj. Prosim pa vas tudi, če ste vi opazili kakšnega, da ga kot odgovor na ta post v krakem opišete:

Vir slike

Bolezni so lahko velik izziv, tako na individualni, kot na kolektivi ravni. Na individualni, ker prizadenejo naša telesa, naša čustva in našo psiho, na kolektivni pa, ker nas lahko zapletejo v svoj vrtinec množične panike, ki vlada na svetu in potem smo tudi mi tam, v vrtincu namreč.

Dandanes je zelo pomembno biti to kar si, pa jih kljub temu mnogo podleže kolektivnemu. Mnogi delajo na sebi, di bili bolj to kar so, saj nekje v sebi čutijo, da se odzivajo ali odreagirajo iz nečesa, kar ni njihova lastna bit.

Vsak od nas ima svoj nivo dojemanja tega, kar se okoli nas dogaja, vsak od nas živi svojo resnico. A težava nastane, ko se začne naša resnica prepletati z resnico drugih.

Pri prekrivanju resnice z drugimi oz. resnice drugih z našo prihaja do dotika globokih travm znotraj nas, ki kar kričijo, da bi bile pozdravljene. In to je včasih zelo težko opaziti, a na neki ravni, vedno, ko se odzovemo na nekaj zunaj sebe, pravzaprav se odzovemo na meje naše resničnosti.