Vse kar živimo v našem življenju je izpostavljeno preobrazbi. Ko človek vdihne se kisik v plučih spremeni v energijo, ko odrašča, se preobražajo njegovi načini in pogled na svet, ko hodi po življenju, ga življenje spre- minja. Vse kar je, je torej preobrazba. In kako zavestno živeti svojo lastno preobrazbo?

Ste opazili, da pri vsakem nekaj dobimo, ko se pogovarjamo z njim? No, včasih so to le čustva, drugič misli, tretljič počutje, četrtič občutki... Pa ste že kda pomislili, kaj se v resnici dogaja?

Ko človek takole hodi po življenju, se bolj malo krat vpraša kaj živi, predvsem pa zakaj in čemu. No, naučeni smo bili, skozi navade naših prednikov in okolice, da se odzivamo kakor pač se. Nekatere stvari so za nas običajne in jih sprejemamo, druge spet ne. Kot na primer, je na Tajskem prdenje na javnem prostoru čisto običajno in znak dobre hrane, pri nas pa je to nekaj drugega.

Vsi v življenju hodimo po neki poti, čisto vsak od nas in ravno to je tisto, kar iz nas dela unikatne posameznike. Tudi, če bi se podali na pot nekoga drugega, bi bili to in ravno to, kar smo, še vedno bi hodili po naši lastni poti. Razlika bi le bila to, da bi bila naša pot sedaj malenkost drugačna in naše potovanje, potovanje skozi mentalni konstrukt, ki vključuje neke druge posameznike, a nenazadnje, bi bila naša pot točno to, kar potrebujemo,da se odrešimo naših lastnih mentalnih poti, ki nas vodijo po dogodkih in dogajanju v življenju. Naša čustva bi v vsakem od trenukov doživela točno to, kar morajo, da bi lahko potem v popolnosti sprostili naš nižji pogled na življenje in se z višjo stopnjo radosti podali na neizrekljivo potovanje potovanj.

Vsak od nas se je rodil, vsak od nas živi svojo življenjsko pot. Vendar pa tudi vsak od nas kuje tisto, s čimer se bo pozneje boril na svoji življenjski poti. A ob tem je dobro ne pozabiti, da imajo tisti, ki so malček starejši bolj trdo izkovano rezilo. Pa ne samo to, tudi način na katerega ga vihtijo, ter seveda tudi, na katerega ranijo.

Vsakega človeka obdaja neka prisotnost. Vsi jo zaznavamo. Tako ali drugače. Nekateri jo čutimo kako seva okoli nas, drugi jo zaznavamo kako se drugi odzivajo na nas. A vsak jo ima, čisto vsak. Vse kar nas obdaja, je namreč naša prisotnost, vključno s tem kar nam predstavlja naše ljubo ali manj ljubo okolje.

Prisotnost je pač prisotnost, je del nas, ki je prisoten znotraj tega, kar zaznavamo. Nekateri pač vidimo to prisotnost, ki se ji pravi tudi življenje širše, drugi ožje, a vsi jo zaznavamo.

Človeška prisotnost je vse kar je. Še več, to je vse kar je življenje, saj v njej doživljamo ves svet. Vse namreč kar vidimo, slišimo, čutimo, za vse je odgovorna naša prisotnost.

Kaj je pravzaprav ta prisotnost? Je del telesa, del čutenja, nakega nevidnega polja? No, gre se za nas same. Mi smo prisotnost in četudi je ne zaznavamo, smo še vedno ona.  Razlika med mojo in med drugimi je morda le ta, da so druge drugačne.