Vir slike

Zanimivo je, da vsi govorijo, kako epidemija ustvarja težave z duhovnih zdravjem in da so ambulante zaprte. Nihče pa ne omenja na tisoče strokovnjakov za prav to zdravje, ki se ukvarjajo neposredno s tem.

Da, zelo je težko, ko pa je ves koncept v svetu sprejet le s strani uradne medicine. In prav ti, ki govorijo o duševnem zdravju, ga zanikajo.

Zelo je težko govoriti o duši in duševnem zdravju, če ne veš o njem kaj dosti. Že ko je Freud zanikal vsaj nekaj Jungovih učenj o duši in duhovih ter duševnosti je začelo iti navzdol.

Seveda, ko pa ne vključiš v osnovno izobraževanje tega, kar je! Jung je namreč imel izkušnjo komunikacije z duhovi, Freud pa ne in že tu je bila temeljna prepreka.

Kako lahko tisti, ki ne verjame, govori o nečem, kar ne ve, da obstaja? Zelo težko je to, saj niti predstave nima, o čem se gre.

Vir slike

Vse kar bi rado prišlo skozi pri Duhovnosti je v ozadju. Zanimivo, da ljudje svojo orientiranost osredotočamo na ospredje, hkrati pa si želimo ozadje. A ni funny? Želimo si nekaj, kar vemo, da je znotraj nas, pa kljub temu osredotočamo svoje želje navzven…

Ko gledamo iz svojega sveta, ko komuniciramo, ko se pogovarjamo, delujemo, vedno, no skoraj vedno, je naša osredotočenost navzven. In bolj smo odzunaj, torej v zunanjem svetu in ga sodimo in ocenjujemo, bolj smo oddaljeni od svojega notranjega sveta.

Zares je čudovit ta naš materialni svet. A se vam že kaj svita kaj je bog hotel doseči e tem, da je tisto kar iščemo skril v naše srce? Seveda ne v organ, temveč v srce, ki ni fizično.

Zanimivo je, da vsi vemo, da imamo srce, ki je fizični organ, pa se nas v pogovoru velika večina nanaša na imaginarno srce. Seveda ne tisti, ki imajo težave s fizičnim srcem, a nekje globoko v sebi vemo, da je središče našega čutenja prav v srcu.

Vir slike

Vsako telo je skupek energije. Še več, vsako telo prihaja iz sveta projekcij in je sestavljeno iz astralnega materiala. Ima pač svojo funkcijo, tako kot vse ostalo, kar je manifestirano, v njem se pa nahaja na milijone malih bitij. A ne le bitij, ki jih mi razumemo, kot organska bitja.

Vse kar je nastalo, je nastalo iz majcenih bitij, ki se imenujejo Deve. Seveda so Deve bolj ali manj inteligentna bitja, tako kot mi, ljudje. Vsaka opravlja svojo funkcijo pri kreaciji tega, kar mi čutimo. In vse to, kar mi čutimo je sestavljeno tudi iz elementalnega sveta, ki pa je kot opeke, zalo malo inteligenten, saj predstavlja elementarni gradniški svet.

Deve so enako kot delavci v tovarni, ki so preddelavci, skladiščniki, proizvodnja, višje pa so zadolžene za marketing, vodenje, financiranje.

In vse to smo mi.

Mi torej nismo samo bitja iz krvi, temveč imamo v sebi še dosti več delcev, ki pridejo pred organskim materialom, ki je seveda živ in inteligenten. Seveda pa je tudi inteligentno vse ostalo, kar sestavlja ta fizični ustroj, ki mu pravimo vesolje.

Vir slike

Že tri tedne premišljujem ,če bi delil, to kar sem dobil, kot odgovor. Pa se mi to pisanje, ki ga želim, deliti vedno bolj izmika. Veste o Covidu je danes kar nekaj teorij in ljudje zagovarjajo eno ali drugo, zelo malo pa jih, četudi so med zagovorniki zelo »poduhovljeni« ljudje, pa pomisli, da bi pogledalo, kaj se za tem skriva.

Ne mislim teorije teh in onih, kajti četudi si povezan na svoj kanal, če si v teoriji teh, se ti bo zelo verjeno pokazal rezultat kot teorija, če se ne umakneš dovolj od svojega verovanja. Verovanja, pa čeprav temeljijo na lastno izkušnjo, lahko dostikrat vodijo v ulico, ki prej ali pozneje postane zelo zamegljena.

Verovanja so namreč, če nisi pazljiv, zelo lepljiva, saj na sebe zlepijo kar nekaj tega, kar se z njimi lepo- Vse namreč, kar je podobno ali pa le diši po podobnem, nosi predznak lepljivosti. In enkrat, ko se ta dva, tvoje in tisto od drugih, začne ovohavati, no, potem se ovohava vedno bolj, vse dokler se ne prepozna kot eno in isto in začne verovati isto zgodbo.

Vir slike

Zrcala, ogledala. Marsikdo se sprašuje, kaj le to pomeni, da si nastaviš ogledalo, marsikdo tudi ne, pa jih kljub temu obstaja kar nekaj, ki si ustvarjajo podobo v zrcalu, kot jo hočejo videti.

A kaj je pravzaprav ogledalo? Je nekaj kar odseva. Na eni strani materialno resničnost, na drugi čustveno, pa intelektualno, pa duhovno.
Bogsigavedi zakaj je temu tako. Mogoče zato, da se lažje vidimo. A težava ni v tem, da imamo pripomoček, ki ga lahko uporabljamo v namen, da prepoznamo sebe, temveč v tem, da dosti ljudi sili, da bi to kar se odseva v njem, bilo takšno, kot si želijo.

Iz tega razloga silijo sebe in svoja čustva, da bi bila takšna, kot želi videti stvari zunaj sebe in seveda, to je edini način, da tja prideš, saj moraš najprej ti biti vesel, da bo odsev v zrcalu vesel

Zanimivo je, kaj si nastavljamo Slovenci. Želimo izsiliti, da bi bila naša čustva, misli, besede točno takšne v zrcalu, kot jih imamo v glavi.

Vir slike

Ofca je tisti, ki gleda drugemu v *rit*. Pri tem se seveda ne gre dobesedno za *rit*, temveč za organ, ki je pred njo, v možgane namreč. Dobro je ne pozabiti, da so možgani le nadomestek računalnika, ki pa če ni povezan na vir, pač preračunava le bite, ki jih zmore.

Oče pozitivni psihologije je pokazal, da človeški možgani lahko predelajo le 16 bitov informacij v nekem obsegu, ki je na razpolago in če nisi priklopljen ni višji vir, ti ostane le to, kar si povzel, prebral ali dobil. A dobro je ne pozabiti, da je kapaciteta možganov omejena in bolj si odprt v višji vir, širša je.

Pri ofcanju se ne gre pravzaprav za idealen pogled, za pogled, ki bi naj ustrezal vsem, temveč se gre za pogled vladajočih, pa kakor koli že to obrnemo. Lahko da so vladajoči vlada, politika, influencerji, prijatelji ipd. Influencer, torej tisti, ki vlada našemu umu, je vsak, ki ga sledimo.

Pa smo preverili, kaj se pravzaprav za vladanje influencerjev skriva. Najverjetneje ne, ker se obračamo po zdravi logiki, a zdrava logika ni nekaj, kar pride iz možganov. Prihaja iz višjih nivojev. In kdor nima lastne hrbtenice, da bi sledil sebi, torej sebi in Sebi, ne glede na vse, je ofca.