Vir slike

Ko te očala odvadijo biti ti, si izgubljen, kot pri vsaki optiki, ki jo postavimo med sebe in svet, ki nas obdaja. Če gremo na Irsko in dva mesca samo govorimo angleško, kaj hitro ujamemo ritem in naša sposobnost prilagajanja nazaj na slovenščino se malo poleni. Svojo prisotnost navajamo na neki novi aspekt življenja, ki kaj hitro postane naš uradni, če ne pazimo, kajti zalo hitro nas lahko zasvoji nov način.

Pri umski inteligenci vsi tako zelo poudarjajo prilagajanje, iskanje novih idej in načinov. Vsekakor je to to, o čem govorijo, a pred tem je še dosti več. Gre se namreč za izpuščanje tistega, česar več ne potrebujemo in to je v tem primeru, umske, čustvene in miselne navlake, ki se je nabrala znotraj nas med tem, ko smo hodili po življenju.

Vir slike

Vsaka stvar na svetu je sestavljena iz vsega, torej iz duhovne vibracije, tiste, ki je nevidna in iz fizične vibracije, tista, ki jo lahko vidimo. In ne samo stvar, prav tako je vsak proces sestavljen iz dvojnosti. Vse namreč pride v obstoj kot zametek, potem pa se razvija. Prav razvoj je tisti, ki določa manifestacijo, pravo in resnično obliko dokončanega predmeta.

A v življenju se ne gre samo za predmete. Ne, gre se predvsem za procese, kar definira že zakon entropije znotraj same fizične narave. Torej nikoli za stanja, saj je vsako stanje pravzaprav proces in če se vemo začutiti, če se vemo z njim povedati, dokaj hitro odkrijemo njegovo naravo.
Narava vsakega procesa je nematerialna in materialna hkrati. Ni ločenosti in vse nastaja v popolni harmoniji. To kar damo not, to tudi dobimo ven, torej 100% = 100%. Razlika je le v tem, da se menjuje razmerje med strukturo duhovne in fizične vibracije.

Vir slike

Isto kot informirana stvar, ki po nekaj časa izgubi vibracijske sposobnosti, če ni vzpostavljenega pretoka z virom tega, kar ustvarja vibracijo. Tudi pri ljudeh je isto. Če se priklopimo na nekoga, ki nam predstavlja vir visoke vibracije in sam občasno pada ali ni priklopljen na vir, kar je pogost dejavnik v našem življenju, saj je skoraj nemogoče biti ves čas priklopljen, tudi njega sčasoma izčrpamo.

Takih primerov vidimo na stotine tisoče, ko drug drugega izpijamo. S tem, ko terjamo, da postane nek fizičen predmet ali navidezna izkušnja naš vir, le-to pa ni v popolnosti povezano s tem, od koder vibracija prihaja, jemljemo sebi, hkrati pa se priklapljamo na neko vprašljivo kvaliteto vibracije, ki verjetno za nas ni najboljša.

Prvič, v trenutku, ko se vir izprazni, smo tudi sami brez hrane in drugič, kadarkoli prejmemo energijo ali visoko vibracijo od tega, kar je naš vir, nikoli ne moremo biti prepričani, da je to 100% to kar rabimo.

Vir slike

Zelo težka beseda, če tako pogledamo. Ima vse značilnosti fizike in matematike. A v trenutku, ko se bolje osredotočimo na to, kar se v našem telesu dogaja, se pa kar hitro znotraj našega bitja prebudi predstava, da se gre pravzaprav za poravnanost s tem, kar mi smo.

In kaj smo? Vsekakor ne samo skupek misli, kosti, čustev, zamisli… Ne, dosti več smo. Poleg tega, da smo vse to, kar je prej opisano, pa se nekako vsi mi tega zavedamo, namreč, da posedujemo misli, kosti…

Vsi pravijo, da smo samo zavedajoče bitje. In kaj pravzaprav to pomeni?

Pomeni točno to, da se zavedamo sebe. Vendar pa kdo je ta, ki se zaveda sebe? Je to um, misli? Predstave?

Vir slike

Dandanes mnogi govorijo o duhovnosti, a kaj je pravzaprav duhovnost? Duhovnost je ukvarjanje s sabo, s svojo dušo, s tem kako mi sami doživljamo svet, kajti vse kar se pojavi v čutilih, naših zaznavah (poudarek je na besedici naših) prihaja iz nas, iz naše notranjosti. Vse namreč, kar je znotraj nas, kar čutimo znotraj sebe, se prebuja znotraj nas in vse kar se dogaja zunaj nas, vse to prebuja nekaj znotraj nas.

Zanimivo je, da ljudje še vedno iščemo vzrok zunaj nas, ko se nekaj prebudi znotraj nas.

Zelo težko je namreč videti sebe ločenega od okolja, pa čeprav ravno to počnemo. Iščemo vzroke za to, kar se dogaja znotraj nas, v zunanjem svetu in na ta način le še ločenost povečujemo.

Dandanes nas že mnogo, ki se ukvarja z duhovnost na neki ravni zaznava to ločenost, čeprav še morda ni tako zelo popolne slike o tem v naši zavesti. A pravzaprav je okolica del nas in mi smo njen del.

Vir slike

Duhovnost je veja vsega kar je. Je globoko raziskovanje obstoja samega, saj se sam obstoj zrcali znotraj nas samih. In v trenutku, ko ga naredimo za nekaj kar ni, to tudi postane.

Dojeti to kar je ni tako preprosto, ker se ljudje velikokrat zatekamo k primerjavam. Vse karkoli dojamemo kot neko primerjavo, najverjetneje ni to, o čem govorimo, podobno, kot če želimo nekomu opisati seks, pomivanje posode ali peko kruha. Karkoli opišemo preprosto ni to.

Da bi dojeli to kar se v resnici dogaja, je potrebno to začutiti. A ne le kot nek delček, približek, temveč kot natančno to kar se dogaja. In kje je keč? No zgodbe, ki nam jim piše naš um so mnogokrat obarvane, tako s tem, kar se k temu dodaja, kot s tem, kar se temu odvzema.