Aboridžinsko ljudstvo prakticira globoko poslušanje, skoraj duhovna veščina, ki temelji na spoštovanju. To globoko poslušanje, ki se včasih imenuje 'dadirri' je notranje, tiho zavedanje in čakanje.

Vrsta Shakti pri ženskah

(narava in delovanje)

Nekatere ženske so Vidja Shakti, ki pomagajo moškim pri njihovemu k Bogu usmerjenemu napredovanju in druge so Avidya Shakti, ki vlečejo moškega proti materialnosti.

Vidya Shakti ženke jemljejo majhno količino hrane, potrebujejo malo spanca in imajo po svoji naravi malo navezanosti do čutilom.
Njihova srca so še posebej zapolnjena z radostjo, ko slišijo, da njihovi možje govorijo o Bogu. One same govorijo o Bogu in dajejo svojim možem visok duhovni impulz.

Može vedno varujejo pred zlimi nagnjenji in dejanji in jim pomagajo pri vseh stvareh, tako, da so lahko blagoslovljeni s tem, da nenazadnje prepoznajo Boga.

Narava in delovanje Avidya Shakti žensk po drugi strani, pa je prav nasprotne vrste.

Videne so kot tiste, ki hrepenijo po mnogih fizičnih utehah, kot hrana, spanje ipd.

In je njihov glavni cilj, da preprečijo svojim možem, da bi polagali svojo pozornost na karkoli drugega kot na prispevanje k njihovi lastni sreči.
Če jim  njihovi možje govorijo o duhovnih stvareh, postanejo nezadovoljne in vznemirjene.

Kot je vsaka ženska oblika Shakti, je za njih potrebno, da pridejo iz nevednega razumevanja minljive narave materialnega sveta in se preobraziti v Vydja skahti.

- Sri Ramakrishna

Prvi princip: "Kogarkoli ste srečali, je pravi!"

To pomeni, da nihče ne vstopa v naše življenje slučajno, Vsi ti, ki nas obkrožajo, kdorkoli s komer ste v odnosu, predstavlja nekaj - bodisi, da nas mora nekaj naučiti ali nam pomagati, da popravimo trenutno situacijo.

Drugi princip: "Karkoli se je zgodilo, je to edina stvar, ki se je tudi morala zgoditi."

Nič, absolutno nič od tega, kar smo doživeli, ni moglo biti drugače. Niti najmanjša potankost. "Brez ... da sem vsaj to lahko naredil/a drugače... bi situacija bila drugačna!" Ne. To kar se je zgodilo je edina mogoča stvar, ki se je lahko zgodila in se je morala zgoditi - da bi se naučili lekcijo, da se lahko premaknemo naprej.

Vsaka situacija v življenju v kateri se znajdemo je popolnoma popolna, ćetudi se to križa z našim razumevanjem in to izziva naš ego.

Tretji princip pravi: "Vsak trenutek v katerem nekaj začnemo je pravi trenutek."

Vse se začne v pravilnem trenutku, ne prezgodaj, ne prepozno. Ko smo pripravljeni za to, za nekaj novega v našem življenju - je to tu, pripravljeno, da se začne.

Četrti in zadnji princip pravi: "Kar je končano, je končano."

To je tako enostvano! Ko se nekaj v našem življenju konča, pomaga to našemu razvoju. Zato, obogateni s preteklo izkušnjo je bolje, da to izpustimo in gremo naprej.

Razen, če si jogi kot Milarepa bi vsekakor moral planirati in se pripravljati kot, če če boš živel še naslednjih 50 ali 70 let ali kolikor koli, na ta način bi moral planirati. A v tebi, bi v resnici moral vedeti, da se morda ne gre za to. In ne samo to, ne bi smeli misliti samo minljivosti, temveč tudi o drugem. Vsaka situacija, ki si jo zamisliš, vse je minljivo. Na ta način se gre o vsem.
Kako torej naj opravimo s tem? Pravim, da globoko vdihnimo in se sprostimo. Najpomembnejša stvar je potruditi se po najboljših močeh v vsakem trenutku svojega življenja. Bodi dober, iskren, prijazen, pošten in trdo delaj. Če meditiraš, meditiraj dobro, če počneš nekaj, delaj to dobro. Potrudi se v vsakem trenutku. To je kako skrbiš o razumevanju minljivosti. Če le sediš tam in skrbiš, da bi morda lahko umrl v naslednji uri, to ni najboljša uporaba razumevanja minljivosti. Naredite najboljše iz vaših življenj, celo če boste umrli v naslednji uri, ne boš nič obžaloval, če si se potrudil kar najbolj znaš in veš. To je način, kako opravimo z njo.

- Tai Situ Rimpoche

Mnogo ljudi je zmedenih glede praznosti, vendar pa to ni tako zelo težak predmet, ko ga gledaš iz gledišča postave in tal. Tla so praznost in neodvisna manifestacija, samsara, je postava odrejena tlem. Na ta način postane praznost razlog zaradi katerega je vse možno. Je tla ali prostor na katerem je lahko karkoli ustvarjeno in je ustvarjeno: tla naredijo obstoj samsare možen  in je zaradi tega dosežek razsvetljenja možen. Izboljšanje čutečih bitij je možno zaradi praznosti in tako je tudi delovanje Bud in Bodisatev. Ker je vse medsebojno odvisno, ko so pravi vsi pogoji, se lahko zgodi karkoli. Praznost naredi to možno za čuteča bitja, ki trpijo v samsari, da bi tudi bili Buda po svoji naravi. Ko to bijte počisti relativna mašila samsare, ki ga vežejo, potem je možno, da postane razsvetljeno. Nič od tega ne bi bilo možno brez praznosti. Če bi vse v obstoju bilo izdatno in stalno, se ne bi nihče postaral ali naučil ničesar; nič se ne bi moglo spremeniti niti na boljše ali na slabše, nič se ne bi moglo izboljšati, ker ne bi bilo prostora za to. To je tako, če gledaš na praznost preprosto. Praznost zagotavlja vprašanja in odgovore na vsa vprašanja, ker dovoljuje gibanje in spremembo. Dovoljuje vpogled in spoznanje.

- Tai Situ Rimpoche

Nasledstvo zatočišča, ki se je začelo, ko je Gospod Buda dal zatočišče tem prvim petim učencem, se nadaljuje zadnjih 2.500 let neonesnaženo, nepretrgano in neprekinjeno.  Najprej sem ga prejel od mojega vrhovnega učitelja njegove Svetosti, 16. Karmape. Od takrat naprej sem nadaljeval v obnovitvi svojega zatočišča z mnogimi mojstri. Nazadnje sme obnovil svoje zatočišče z Njegovo Svetostjo, 17. Karmapo, ko sem obiskal njegov samostan, med tem, ko sem bil v Tibetu. To je moj zatočiščni rodovnik in ko izvajam ceremonijo zatočišča, udeleženci postanejo njen del. Pridružijo se oceanu neskončnih bitij, ki sledijo Gospodu Budi in prejemajo njegove blagoslove. To je to, kar pomeni prejeti prenos zatočišča.