M: Ali je za tebe smrt? Za koga je smrt?

To telo, ki umre, ali si se ga zavedal, ali si ga imel med spanjem?

Telesa ni bilo, ko si spal, a ti si obstajal tudi takrat.

Ko si se prebudil, si dobil telo. in celo v prebujenem stanju si obstajal.

Obstajal si tako v spanju kot v prebujanju.

Vendar pa telo ni obstajalo v spanju in je obstajalo le v prebujanju.

To, kar ne obstaja vedno in obstajala enkrat in drugič ne, ne more biti resnično.

Ti vedno obstajaš in ti sam si zato resničen.

- Sri Ramana Maharshi, Dan za dnem z Bhagavanom, 9.3.1946

V: Ali je narobe začeti s ciljem: ali je?

M: Če obstaja cilj, ki ga je potrebno doseči, le-ta ne more biti permanenten. 

Cilj mora že obstajati pred vsem.

Cilj hočemo doseči z egom, vendar pa cilj obstaja še pred egom.

Kar je cilj, celo prednjači našemu rojstvu, tj. rojstvu ega.

Ker obstajamo mi, se zdi, da obstaja tudi ego.

Če gledamo na Jaz kot na ego, potem postanemo ego, če kot na um, postanemo um, če kot na telo, postanemo telo.

Misel je ta, ki izgradi ovojnice na tako dosti načinov.

Za senco na vodi se zdi, da trepeta.

Ali lahko kdorkoli zaustavi trepetanje sence?

Če bi se naj prenehala tresti, ne bi opazil vode temveč le svetlobo.

Na enak način ne opazimo ega in njegovih aktivnosti, temveč le vidimo svetlobo za njim.

Ego je jaz-misel. Resničen 'jaz' je Jaz.

- Pogovori s Sri Ramana Maharshijem, Pogovor 146

Kaj je sreča?

Sreča je resnična narava Jaza, sreća in Jaz nista različna. V nobenem predmetu sveta ni sreče. Skozi našo nevednost izpeljemo srečo iz predmetov. Ko gre um navzven, izkusi stisko. V resnici, ko so njegove želje izpolnjene, se vrne na svoj lastni prostor in uživa srečo, ki je Jaz. Podobno, v stanjih globokega spanca, samadhija in omedlenja, in ko je zaželen predmet pridobljen ali ko je odstranjen predmet, ki se ga ne mara, se um obrne navznoter in uživa čisto Srečo Jaza. Um se tako premika brez počitka v izmenjevanju ven iz Jaza in se vrača vanj. Pod drevesom je senca prijetna, zunaj na odprtem je vročina pripekajoča. Oseba, ki hodi po soncu se počuti hladno, ko doseže senco. Nekdo, ki nenehno prehaja med senco na sonce in potem nazaj v senco je neumnež. Podobno, um tega, ki pozna resnico, ne zapusti Brahmana. Um nevednega, v nasprotnem, se vrti v svetu, se počuti nesrečnega in se za malo časa vrne v Brahmana, da bi izkusil srečo. Dejansko, je to, kar se imenuje svet, le misel. Ko svet izgine, tj. Ko ne obstaja nobena misel, izkuša um srečo; in ko se svet pojavi, gre skozi bedo.

- Sri Ramana Maharshi, Kdo sem Jaz?, 24

Ali je kakršnekoli uporabne vrednosti brati knjige teh, ki hrepenijo za sprostitvijo?

Vsa besedila pravijo, da v skladu s tem, da dosežeš sprostitev, da bi moral posameznik povzročati miren um; zato je njihovo dokončno učenje, da bi um moral izvajati mir; enkrat, ko se to razume, ni nobene potrebe za neskončnim branjem. V skladu s tem, da bi utišal um, mora posameznik povpraševati znotraj sebe, kaj njegov Jaz je; kako je lahko to iskanje izvedeno v knjigah? Posameznik bi moral poznati svoj lasten Jaz s svojim lastnim očesom modrosti. Jaz je znotraj petih ovojnic; a knjige so zunaj njih. Ker se mora povpraševati v Jaz z odstranjanjem petih ovojnic, je pogubno iskati ga v knjigah. Prišel bo čas, ko bo posameznik moral pozabiti vse, kar se je naučil.

- Sri Ramana Maharshi, Kdo sem Jaz?, 23

Bhagavan:

Ljudi je strah,da ko ubijejo ego ali um,
da bo rezultat le praznost
in ne sreča.

Kar se v resnici zgodi je,
da se ta, ki misli,
predmet misliin mišljenje
vsi zlijejo v en Vir,
ki je Zavest
in Radsot sama,
in to stanje ni
niti negibno, niti prazno.

Ne razumem
zakaj bi ljudje morali biti prestrašeni
pred stanjem,
v katerem vse misli prenehajo obstajati
in je um ubit.

To izkušajo vsak dan v spanju.

V spanju ni ne uma, na misli,
vendar pa ko posameznik vstane iz spanja pravi,
'Spal sem dobro.'

- Dan za dnem z Bhagavanom, 24.12.1945

Poseben vlak romarjev je pripeljal kar nekaj obiskovalcev iz Bengalija. Eden od njih je rekel, da je prebral knjigo g. Paula Burtona in od takrat je bil vznemirjen, da bi srečal Sri Bhagavana. Vprašal je tudi: Kako naj bi premagal svoje strasti?

M: Odkrij njihov vir in potem bo vse lahko.

(Pozneje) Kaj so strasti? Kama (poželenje), khoda (jeza) ipd. Zakaj vzniknejo? Zaradi hotenja in nehotenja nasproti videnim predmetom. Kako se predmeti projicirajo v tvojem pogledu? Zaradi avidye, tj. neveddnosti. Nevednosti glede česa? Glede Jaza. Torej, če odkriješ Jaz in ostaneš tam, ne bo nobenih skrbi, da bi imel strasti.

(Pozneje) Še enkrat, kaj je vir strasti? Želja biti srečen ali uživati užitek. Zakaj se pojavi želja po sreči? Ker je tvoja narava sreča sama in je naravno, da prideš k sebi. Te sreče ne najdeš nikjer drugje kot v Jazu. Ne išči drugje. Temveč išči Jaz in vztrajaj v njem. Še enkrat, ta sreča, ki je naravna, je preprosto ponovno odkrita, torej jo je nemogče izgubiti. Medtem, ko je sreča, ki vznikne zaradi drugih predmetov zunanja in zato podvržena temu, da se izgubi. Zato je nemogoče, da je stalna in je zato ni vredno iskati. Še več, hlastanje za užitki ne bi smelo biti vzpodbujano. Posameznik ne sme postaviti ven gorečega ognja tako, da nanj kaplja z ojlem. Poizkus začasno zadovoljiti hlastanje, tako, da bi lahko strast pozneje zatrl, je preprosto neumno.

Brez dvoma obstajajo druge metode za tlačenje strasti: Le-te so (1) redna hrana, (2) postenje, (3) vadba joge, (4) zdravila. Vendar pa so njihovi učinki prehodni. Strast se ponovno pojavi z večjo silo kakor hitro odpravimo nadzor. Edini način kako jih premagati , je da jih izkoreninimo. To naredimo s tem, da najdemo njihov izvir, kot je to povedano zgoraj.

- Pogovori s Sri Ramana Maharshijem, 523