Rumijev odovor na vprašanje, ki ga je vprašal učenec -

Kaj je Strup?
Odgovoril je s čudovitim odgovorom -
Vse kar je več kot naša nuja je Strup, Lahko je to Moč, Bogastvo, Ego, Pohlep, Lenoba, Ljubezen, Ambicija ali karkoli.

Kaj je strah....?
Nesprejemanje nesigurnosti.
Če sprejmeš to nesigurnost, le-ta postane avantura...!

Kaj je zavist?
Nesprejemanje dobrega v drugih.
Če sprejmemo to dobro, postane le-to inspiracija...!

Kaj je jeza?
Nesprejemanje stvari, ki so onstran naše kontrole.
Če jih sprejmemo, le-to postane toleranca...!

Kaj je sovraštvo?
Nesprejemanje osebe takšne kot je.
Če sprejmemo osebo brezpogojno, to postane ljubezen...!

- Rumi

Enkrat je bil mož, ki je bil na svoji poti domov iz tržišča s svojo kamelo in ker je imel dober dan, se je določil, da se ustavi v mošeji na poti in se zahvali Bogu.

Svojo kamelo je pustli zunaj in je šel  s svojo molilno preprogo in preživel več ur v ponujanju svojih zahval Allahu, v molitvi in obljubljanju, da bo v prihodnosti dober musliman, ki bo pomagal ubožnim in bo stoječ steber svoje skupnosti.

Ko je končal je bila že tema in glej no, glej - njegove kamele ni bilo več!

V trenutku je izbruhnil v nasilnem temperamentu in žažugal s svojo pestjo v nebo, ter kričal:

"Allah! Kako si mi lahko naredil to? Vse svoje zaupanje sem položil vate in kamele sedaj več ni!"

Mimoidoči sufi dervish je slišal človeka kako kriči in se zahihital.

"Poslušaj", je rekel, "Verjemi Boga, vendar pa, veš, zaveži svojo kamelo."

- Sufijska zgodba

Nekega dne se je Buddha španciral skozi vas. Zelo jezen in nesramen mlad mož je prišel mimo in ga začel žaliti. "Nimaš pravice učiti drugih," se je drl. "Ti si neumen kot vsi drugi. Nič drugega nisi kot splepar!"

Buddha ni bil užaljen zaradi teh žalitev. Namesto tega je vprašal maldega moža, "Povej mi, če kupiš darilo za nekoga in ga ta oseba ne vzame, komu pripada darilo?"

Mladenič je bil presenečen, da ga je vprašal takšno čudno vprašanje. "Pripadalo bi meni, ker sem jaz kupil darilo."

Buddha se je namehnil in rekel, "To je pravilno. In enako je s tvojo jezo. Če se razjeziš na mene in se jaz pri tem ne užalim, potem jeza pade nazaj nate. Ti si potem edini, ki postane nesrečen, ne jaz. Vse kar si naredil je prizadel sebe."

~  ne boš kaznovan zaradi svoje jeze, temveč te ko kaznovala tvoja jeza. ~

- sufijska zgodba

Razsvetljenje ni možno dokler um ni uničen. Umiri um tako, da se odpoveš tem stvarem, ki so ti najbolj drage, ker so to te stvari, ki ti bodo povzročile nemir. Če je tvoj mir izsesan mora obstajati tam zunaj nekaj, kar zadržuje tvoj um. Umiri um preko razločevanja, če je to resnično ali če ni, če je to trajno ali prehodno, če je zares vredno ali ne. Celo v primeru tvojega dragega partnerja, je resnica, da ga ljubiš le zaradi Sebstva. Umiri um tako, da ostaneš z učiteljem in z nenehno meditacijo na Sebstvo. Tudi radost bo uničila um, vendar pa enkrat, ko je ta pokopan, ga ne odkopaj ponovo.

Odpovedati se moraš vseh objektivnih navez. Mirnost uma pride iz tega, da se odpovemo vseh navezav razen navezave na Sebstvo. Težava nastane, ko se navežeš na minljive objekte. Spi torej na te prehodne objekte, na svet in bodi prebujen do Sebstva. Povpraševanje je biti prebujen v Sebstvo in v spancu za čute. Povpraševanje je svoboda.

Misli so kot prehodni oblaki pred soncem, celo misel na jaz je oblak. Pazljiv bodi na oblak, ki je sam um. Um je tvoja želja za tem in onim. Ko spregledaš, da misli, celo misel na jaz, le plavajo kot oblaki, potem več ne bodo vplivale nate. Ko obstaja mirnost uma, uma ni več, potem se zares zavedaš.

- H. W. L. Poonja - Papaji